Nekrolog uma

Poročanje iz Gaze

2009-01-06T23:55:00.005+01:00

Ironično je, da danes vsi poročajo o Gazi, praktično nihče pa ne poroča iz Gaze. Ta kratek zapis namesto na nove informacije meri na nek manko, na nek pomenljivi molk, ki pa je preslišan. Odsotnost glasov z ene strani namreč zapolni vsiljivo govoričenje druge.

Kot je znano, Izrael novinarjem ne dovoli vstopa v Gazo. Ne dovoljuje niti vstopa humanitarnim delavcem, zdravnikom, diplomatskim misijam in odposlancem Združenih narodov, a omejimo se zgolj na reporterje. Zdi se, da so onemogočanja dostopa najbolj veseli prav na CNN, BBC, FOX ipd., saj jim tokrat ni potrebno biti na kraju dogajanja in se truditi, kako bodo uskladili posnetke masakra palestinskega prebivalstva z nasprotujočo interpretacijo, ki jo od njih zahtevajo uredniki. Kazati posnetke ubitih otrok in žensk ter razrušenih izključno civilnih kompleksov, hkrati pa trditi, da so to Hamasovi teroristi in njihova vojaška infrastruktura, je namreč precej mučno opravilo. Tokrat lahko, kljub temu, da vztrajno zatrjujejo da so v neposredni bližini spopadov ("Gaza is just behind my shoulder"), poročajo malodane iz naslanjača.

Mokre sanje vsakega propagandnega aparata so, da mu ne bi bilo več treba preobražati, preoblikovati in urejati realnosti, ampak bi se realnost prilagodila njenim željam. Kako lepo bi bilo, ko bi vrli ljudje, ki jih je tovariš Josif Visarionovič dal izrezati iz fotografij, to že prej začutili in se ne bi fotografirali z njim ter tako poskrbeli, da tovarišu ne bi povzročali dodatnega dela. Vendar dokler realnost ne ustreza zahtevam režima, je zanj nevzdržna. To nevzdržnost nepredelane, surove realnosti odlično izrazi Steve Bridges, ko vpričo Busha oponaša Busha in pravi: "The media really ticks me off - the way they want to embarras me by not editing what I say." Če si še niste ogledali, priporočam ogled - klik.

Problem se pojavi občasno, ko so novinarji le prisiljeni pojasniti, zakaj pravzaprav ne poročajo iz Gaze. Vrli občan Karl Penhaul jemlje nase težko breme glasnika in razsvetljevalca ter pojasnjuje, da so pravzaprav krivi Egipčani, saj da novinarjem ne dovolijo vstopa v Gazo.

To, da obstaja le en mejni prehod med Gazo in Egiptom, pa še ta ne pod njegovim popolnim nadzorom, se občanu Penhaulu ne zdi vredno omeniti, kakor se mu tudi ne zdi vredno truda pojasniti zakaj reporterjev v Gazo ne spustijo Izraelci. Egipčanom hitro pripiše skrb za ugled tako doma, kot v mednarodni skupnosti, ki bi bil prizadet, če bi rakete začele padati preblizu meji Egipta. Izraelu ne pripiše bojazni za ugled, če bi prenašali slike masakra, kot na primer tole. Izrael se ne boji izgubiti ugleda, ker ga tako ali tako nima. Niti ga ne rabi. Ima ZDA, ima politično podporo in gospodarsko pomoč, ima, preko ZDA, de facto veto v Varnostnem svetu.

Ameriški propagandni stroj je ob invaziji na Irak igral na karto navidezne vidnosti, ko je reporterje priključil bojnim enotam in jih poslal v prve vrste. Gledalci so imeli občutek, da imajo nadzor nad situacijo, da vedo kaj se dogaja (čeprav je bilo vse posneto prej temeljito filtrirano). Izrael igra na karto vidne navideznosti, ko skuša svet prepričati, da obstajajo objektivni razlogi (varnost, tajnost vojaških operacij, itd.) za to, da reporterjev ne spusti v Gazo.

Robert Fisk je pred dnevi v Independentu zapisal tole:

What is Israel afraid of? Using the old "enclosed military area" excuse to prevent coverage of its occupation of Palestinian land has been going on for years. But the last time Israel played this game – in Jenin in 2000 – it was a disaster. Prevented from seeing the truth with their own eyes, reporters quoted Palestinians who claimed there had been a massacre by Israeli soldiers – and Israel spent years denying it. In fact, there was a massacre, but not on the scale that it was originally reported.

Izraelu torej ne zadostuje več niti potvarjanje realnosti, saj je več ne more brzdati. Zato jo mora povsem zakriti in ustvariti novo. Koliko je v hkratnem igranju Davida in Goljata, kot se je pred časom posrečeno izrazil palestinski predstavnik, prepričljiv, lahko presodite sami.

Zablode ekonomije

2008-03-23T01:35:00.005+01:00

Neoliberalna ekonomija rada uporablja analogije z naravo in njenimi zakoni. Čeprav se je pokazalo, da je tovrstno vzporejanje med družboslovjem in naravoslovjem zgrešeno in zastarelo (spomnimo se samo na socialni darvinizem, ki je teorijo o naravni selekciji apliciral na človeške rase), se ga na številnih znanstvenih področjih, da o common sensu sploh ne govorimo, še kar tolerira. Pri presojanju zakonov in zakonitosti, ki veljajo na tem ali onem področju, je potrebno vedeti, da tako kot v družboslovju in humanistiki, tudi v naravoslovju ni absolutnih resnic (v fiziki na primer sta mit o absolutnih zakonih, ki naj bi veljali za vse in povsod v naravi zrušili relativnostna teorija in kvantna mehanika). Absolutne resnice vedno producira (tako ali drugače motivirana) mitologija. Funkcija znanosti ni produkcija absolutnih resnic, ampak stalno prevpraševanje resnice. Njeno metodološko jedro ni vera, ampak dvom.

Redni profesor Marjan Svetličič, ki predava mednarodno ekonomijo na FDV, je eden tistih ekonomistov (njegovi starosti navkljub bi mu, sodeč po njegovih stališčih, lahko rekli mladoekonomist), za katere so ekonomski zakoni povsem enakovredni fizikalnim zakonom, natančneje zakonu gravitacije. Verjetno podobno razmišlja tudi g. Mrkaič, ki je v slabih dveh desetletjih od ukvarjanja s tekočimi kristali prešel na ekonomsko področje in prevzel položaj vrhovnega apologeta tržnega fundamentalizma. Očitno ob zamenjavi tematskega polja ni pomislil, da bi veljalo prilagoditi tudi epistemološki okvir. Zakoni, ki veljajo na trgu naj bi bili torej ekvivalentni tistim, po katerih krožijo planeti, zmrzujejo tekočine in se razmnožujejo parameciji. To kaže na razumevanje trga kot virtualne sfere, kjer Smithova nevidna roka prek mehanizma ponudbe in povpraševanja v ravnotežju ohranja le meilleur des mondes possibles; trga kot odra, kjer kot marionete nastopajo individuumi (ali pa kar agregatne količine, brezoblične mase le-teh), za katere lahko po kartezijansko sumimo, da so pod dežniki racionalnosti, popolne informiranosti, ipd. zgolj avtomatoni.

Prelevimo se za trenutek v neoliberalnega ekonomista in predpostavimo, da trg res deluje po nekih naravnih zakonih in je sposoben samoregulacije. Ali iz tega sledi, da je laissez-faire edina prava ekonomska politika? Ali je edino ustrezno delovanje potemtakem nedelovanje, nekakšna ekonomska različica Lao Cejevega wu wei-a? Naj zaupamo in verjamemo, da je prosti trg zdravilo za inflacijo, recesijo, brezposelnost, celo za revščino v državah tretjega sveta? Da bi odgovorili na ta vprašanja, se še bolj približajmo tisti ekonomski misli, ki vzpostavlja analogije med družbo in naravo. Zamislimo si, da živimo na otoku, ki ga stalno ogrožajo vremenske in druge neprilike – izbruhi vulkanov, potresi, tsunamiji, orkani. Narava deluje po svojih zakonih in je mehanizem, ki se vedno znova sam spravi v ravnovesje. Po analogiji z zgoraj zapisanim, ki se nanaša na trg, je tudi kar se tiče krotenja narave najustreznejši pristop laissez-faire, torej zavestna odpoved poseganju v zakone narave. Tako kot je vzpostavljanje sistema socialnih transferjev in državno lastništvo podjetij prekršek zoper zakone trga, je gradnja varnostnih nasipov in vzpostavljanje sistema reševalnih služb prekršek zoper naravne zakone. V obeh primerih bo kriza le začasna, saj bo kmalu spet nastopilo ravnotežje. Ko bi v naši domišljiji (ki jo neoliberalci zamenjujejo z resničnostjo) lahko trg in narava postala animirana in zadobila lastno subjektiviteto (podobno je pri Dawkinsu ta status pripadel genu), bi lahko zelo nazorno manifestirala svojo sebičnost. Tako kot naravi ni mar za ohranitev človeške vrste (čeprav naj bi bila ta po mnenju nekaterih, ki jih bom imenoval antropocentrike, dovršitev njenega razvoja, po Schellingu pa element njenega samozavedanja), tudi trgu ni mar za ohranitev posameznika. Kot je narava namen sama sebi, je tudi trg, kot ga vidijo neoliberalci, sam sebi namen. Kot smo ugotovili, povezovanje ekonomskih zakonitosti z naravnimi zakoni (četudi bi bilo upravičeno) ne implicira takšne ekonomske politike, ki jo zagovarjajo neoliberalci.

Trg pa seveda ni le miselna konstrukcija, ni zgolj abstrakcija ali nekakšen virtualni prostor. Trg je realna sfera v kateri si nasproti prihajajo konkretni ljudje, ki menjajo proizvode konkretnega človeškega dela. Dejstvo, da živimo v 21. stoletju, ko se velik del trgovanja in finančnih transakcij izvaja s pomočjo elektronskih sistemov in prek raznih medijev, zgolj skrije realne temelje ekonomije, nikakor pa jih ne more odpraviti. V sodobni ekonomiji skoraj ne srečamo več pojma vrednost, sfero proizvodje, kjer se vrednost edino proizvaja pa se vztrajno odriva stran od glavnih razprav. Usmerjenost v sfero menjave, še bolj pa v sfero potrošnje je mogoče razumeti kot odvračanje pozornosti od izkoriščanja in neenakosti. Denar ni krvav in ne smrdi, kljub temu pa ima vsak prislužen novec pestro zgodovino. Sodobna ekonomska znanost (zanimivo, da se na eni strani govori o kemijski, biološki,…ekonomski znanosti, na drugi pa npr. o politični vedi) vrednosti ne posveča bistvene pozornosti, odpravlja jo kot filozofski konstrukt in jo ob naslanjanju na »zakonitosti trga« preoblikuje v ceno, njeno zunanjo podobo. S tem pa ne reši uganke vrednosti, ampak le preusmeri pozornost od problema njene določitve, saj jo, kot tudi toliko drugih stvari, prepušča »vsemogočnemu« trgu. To, da se temeljnemu problemu vrednosti ne posveča v zadovoljivi meri, plača na vsakem koraku, saj je brez vrednosti nemogoče razložiti materialno podstat ekonomije.

V času ko postaja svet ekonomsko vse bolj povezan in soodvisen, hkrati pa postajajo te povezave vse bolj virtualne in nepregledne, ima lahko nepoznavanje realnih temeljev hude posledice. Valute so danes utemeljene zgolj na zaupanju v gospodarstvo, ta veriga zaupanja pa se kot jara kača vije, prepleta in izgublja za številkami tečajev. Plemenite kovine, nekoč mere vrednosti, so danes same podvržene divjim fluktuacijam. Vse pogostejše ekonomske krize, ki se pojavljajo na vseh koncih sveta, kažejo da je današnja ekonomija le ekonomija sončnih dni. Ob prvem gromu se sesuje kot hišica iz kart. »Racionalni posamezniki« v paniki prodajajo vrednostne papirje, veliki bančniki, ki so še včeraj kritizirali državni intervencionalizem, danes v novih okoliščinah sramežljivo trkajo na vrata države in prosijo za finančne injekcije. Trenutna kriza v ZDA ni slučaj, vpisuje se v splošne ekonomske vzorce. Ni prišla nenadoma, ampak je dolgo grozila. Ni izjema, je zgolj dokaz pravila.

Prav je, da smo vpričo trenutnega stanja zaskrbljeni, to pa še ne pomeni, da se moramo nekritično vreči v objem takšnim ali drugačnim teorijam, ki nam bodisi pridigajo enostavno rešitev vseh težav, bodisi nas strašijo s popolnim propadom. Tako sta ideji o naravni samoregulativni sposobnosti trga (neoliberalni tržni fundamentalizem), kot o naravni intenci propada kapitalizma (marksistična teorija zloma), v tem pogledu, kot bi temu rekel Stalin, slabša odklona. Vrnitev v ravnotežje in propad obstoječega ekonomskega sistema še vedno ostajata realni možnosti, vendar pa pot do njiju ne vodi po vnaprej določenih tirnicah. Od političnih odločitev je odvisno ali bo ameriška država tako kot leta 1929 kapitalu priskočila na pomoč z nižanjem obrestnih mer in finančnimi injekcijami ter ga na ta način rešila s pomočjo davkoplačevalskega denarja. Ali bo torej zopet dopustila, da bo z družbo delil svoje izgube, medtem, ko o delitvi dobička ni hotel niti slišati. Očitno. V ozadju Hayekova krilatica, da ima podjetnikov uspeh pozitivne učinke za celotno družbo, njegov propad pa negativne učinke le zanj samega, zveni kot slaba šala.

Keynesianizem, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ni nasprotje neoliberalizma. Je dolgoročni pogoj njegovega obstoja. Država s posredovanjem rešuje iz kriz kapital, ta pa ji, ko je spet na zeleni veji, usluge »vrača« s tem, da zahteva zmanjšanje stroškov države, deregulacijo trgov in privatizacijo javnega sektorja. S tem pljuva v lastno skledo. Še nedavno so neoliberalci vztrajali, naj se država umakne z vseh področij, zreducira in omeji naj se le na represivni aparat – na vojsko in policijo. Z vznikom Halliburtona, Blackwaterja in podobnih podjetij, je bila presežena tudi ta omejitev. Samo ugibamo lahko kaj se bo v primeru gospodarske krize zgodilo, če se represivni organi države povsem privatizirajo. Kdo bo na primer skrbel za red v novih Hoovervillih, ki bodo nastali, če se pripeti kriza podobnih razsežnosti, kot jih je imela tista iz 1929? V nešteto scenarijih Hollywoodskih filmov najdemo post-apokaliptične podobe ZDA, ki so jih opustošile sovjetske atomske bombe, islamski skrajneži, meteorji, nezemljani, zombiji ter druge realne ali fiktivne nevarnosti. Vedno je vzrok propada drugi. Grožnja prihaja z Bližnjega vzhoda, s strani Kitajske, Latinske Amerike, morda jim jo lahko zopet zagode Rusija ali pa se nanje spravi kakšna »opadniška država«, na primer Severna Koreja ali Venezuela. Vsemu sovraštvu navkljub, ki so si ga ZDA (povsem upravičeno) nakopale, še vedno ostaja največja nevarnost Ameriki ona sama.

(Ne)avtoritarnost vzgoje in patološki narcis

2008-01-24T20:36:00.000+01:00

Patološki narcis je fenomen postindustrijske družbe, ki se psihološko in osebnostno povsem podredi matrici, ki jo generira današnji kapitalizem. Patološki narcis je ideal potrošniške družbe – je kompulzivni potrošnik, individualist in egoist, obseden z materialno akumulacijo in brez čuta za družbenopolitično življenje okoli njega. Naslednji opis lastnosti patološkega narcisa je povzet po predavanjih dr. Godine, ki so v piscu pričujočih vrstic porodila marsikateri miselni utrinek.

Patološki narcis, katerega način življenja odlično prikazuje film American Psycho, se hrani z občudovanjem drugih. Ta obsesivna želja po občudovanju, ki je pri ‘normalnih’ ljudeh prisotna le v infantilni fazi, pri patološkemu narcisu traja celo življenje. Narcisizem takega posameznika se ničemur ne podreja in ne pozna nikakršnega moralnega imperativa. Ob stiku njegovega egoističnega narcisizma z drugimi (sploh če so, tako kot on, patološki narcisi) prihaja do neskladja med samopodobo in socialno podobo, kar je mogoče razrešiti le s težnjo po dokazovanju, po čim večjem uspehu na čim več področjih. Ker pa je težko biti vedno prvi in ker uspehi zahtevajo ogromno truda, sposobnosti in sreče, se patološki narcisi zatečejo k potrošnji. Ta jim namreč omogoča, da so vselej pred drugimi, da imajo nekaj, kar je novejše, večje, boljše ali dražje od tega, kar imajo drugi. Patološki narcis ne troši zato, ker rabi produkt, ampak ker rabi občudovanje. Ne troši zato, ker hoče, ampak zato, ker mora.

Zdi se, kot da obsedenost s trošenjem izvira iz odsotnosti avtoritete, saj oče, ki je prej predstavljal avtoriteto, danes pogosto le duplicira vlogo mame, kot objekta nege. Odsotnost avtoritete zahteva kompulzivno trošenje, povezano s fetišiziranjem različnih vrst blaga, ki postanejo sredstvo zadovoljevanja potreb in reproduciranja egoističnega individualizma na osebni ter socialne dezintegracije na družbeni ravni. Za opisano stanje se največkrat krivi upad moči tradicionalnih avtoritet, predvsem na področju vzgoje v družini. To je v najboljšem primeru izdatno obravnavano v tistih člankih, ki vse psihološke deviacije od normalnosti pojasnjujejo s potlačevalnimi mehanizmi in jih spoznamo po lacanovskih formulah in drugih ornamentih, ki se sporadično pojavljajo v tekstu, v najslabšem primeru pa so to tisti članki, ki se ponavadi začnejo z »V današnji družbi brezsramnega hedonizma, ki ne pozna nobenih vrednot…« in se večinoma nadaljujejo z moraliziranjem o degradaciji družbe in bentenjem čez današnjo mladino, ki da je neotesana in brez vrednot. Kakorkoli že, številni, vključno z dr. Godino, vidijo problem v premajhni strogosti zahtev očeta, ki da ni več (dovolj) avtoritaren. Oče namreč ne deluje več s prepovedjo in kaznovanjem, ampak s spodbujanjem in trepljanjem. Oče, ki je bil prej travmatični drugi, je zdaj zreduciran na ja, na en sam velik, vedno ponavljajoči se JA vsemu. Takšna permisivnost ne omogoča vzpostavitve moralnega imperativa in neguje otrokov egocentrizem in njegov egoizem.

Vse lepo in prav, a sam sem povsem nasprotnega mnenja. Kakor se tudi v temelju navidez najbolj razsvetljenih in na razumu temelječih idej pojavljajo najbolj nesmiselne dogme, tako se tudi v srcu navidez najbolj permisivnih modelov vzgoje kažejo najbolj totalitarni vzorci. Trdim namreč, da je oče danes še preveč avtoritaren, celo totalitaren. Žižek v nekem intervjuju pravi nekako takole: predstavljajte si da ste otrok in imate dobrega staromodnega avtoritarnega očeta, ki vam ukaže, da morate k babici na obisk. Lahko se upirate, a ste se na koncu le prisiljeni podrediti očetovemu ukazu. Sedaj pa vzemimo, da imate tolerantnega post-modernega očeta, ki vam bo rekel sledeče: »Veš kako zelo te ima babica rada, a obišči jo le, če si to res želiš.« Jasno je, da ta navidezna svobodna izbira vsebuje še veliko hujšo prisilo in je posledično še bolj imperativna. Ne samo, da moraš obiskati svojo babico, ampak si moraš to celo želeti! Post-moderni in navidezno ne-avtoritarni oče torej ne zahteva zgolj zunanje podreditve ukazom, ampak zahteva totalno podreditev. Ne zahteva le podreditve želji ampak zahteva podreditev želje! Problem torej ni v preveliki permisivnosti, ki dopušča vse, ampak v totalitarnosti zahteve po totalni podreditvi. Prav ta nehumana in totalitarna zahteva potisne otroka v podrejanje drugim, manj totalitarnim zahtevam, ki se jim lahko podredi le na zunaj. Takšna pa je zahteva, ki jo vceplja kapitalistična potrošniška družba; to je potreba po trošenju, po posedovanju različnih reči in vrst blaga. Blagovni fetišizem je v vsakem primeru posledica vzgoje, vendar pa se patološki narcis k njemu ne zateka zaradi tega, da bi ugodil sebi in požel socialni aplavz, ampak, da bi ubežal zunanjim zahtevam, ki od njega zahtevajo preveč.

Kieslowski, Hegel in Ženske

2008-01-13T02:25:00.000+01:00

V Dvojnem Veronikinem življenju (La double vie de Véronique), filmu Krzysztofa Kieslowskega je proti koncu filma kratek prizor, v katerem Alexandre Fabbri prosi Veronique, naj mu pove kaj o sebi. »Kaj želiš izvedeti?« mu odvrne ta, on pa njej: »Vse.« Sledi trenutek tišine, potem pa protagonistka vstane in na posteljo pred Alexandra izprazni vsebino svoje torbice.

Pred njima zdaj ležijo predmeti in se jima ponujajo ne le kot zori, kot neposredni objekti izkustva, ampak predvsem kot nekakšne arheološke najdbe, na katere naj se opre rekonstrukcija zgodovine Veroniquinega življenja. Na nek način gre za materializacijo, ki jo potrebuje filmski medij za svojo oporo, bi lahko rekli, podobno kakor v Stalkerju tisti long-take, ko kamera drsi vzdolž potočka, v katerem so razni, post-apokaliptičnemu svetu ustrezajoči predmeti, ki naj bi v nas vzbudili določene občutke. Tudi Proust je za oživitev spomina potreboval magdalenico, zakaj ne bi torej mogli in smeli iz inventarja predmetov, ki jih ženska nosi s seboj v torbici, sklepati na njeno življenje?

Ko Alexander v roko jemlje zdaj en, zdaj drugi predmet, sestavlja sestavljanko Veronique. Potem ko je proučil njen vazelin in gumijasto žogico, se loti ogledovanja kosa papirja, na katerem so pomanjšane fotografije z Veroniquinega popotovanja po vzhodni Evropi.

Poudarek je prav na banalnosti predmetov, ki jo predstavljajo. Tudi po Heglu je končna resnica banalna in nezanimiva, kot zadnji stavek romana. Pomembnejša je pot do resnice, ta daje smisel in predstavlja resnico v pravem pomenu (»Pot do resnice je resnica sama.«). Če preberemo cel roman se nam zadnji stavek ne zdi več banalen, ima pomen, je smiseln in tvori resnico skupaj s preostankom. Če to ugotovitev prenesemo na navedeni primer iz Veronikinega dvojnega življenja, lahko rečemo, da so predmeti za Alexandra, ki jih prvič vidi, nujno tuji in banalni ter mu ne povedo ničesar (še glede vazelina vpraša, kaj je to), za Veronique pa imajo velik pomen, saj niso zgolj objekti, ampak koščki življenja in delčki njegovega pomena.

Vrnimo se nazaj k Alexandru in fotografijam, ki si jih ogleduje. Na neki fotografiji z demonstracij v Krakowu opazi Veronique, mirno stoječo med revolucionarno vihro. Ta presenečeno ugotovi, da na fotografiji ni ona (saj jo je prav ona posnela, poleg tega pa ima dekle na fotografiji tudi drugačen plašč). Vendar je podobnost prevelika, občutki, ki so bili prisotni že prej in jih je fotografija a posteriori potrdila, pa premočni. Veronique izbruhne v jok, Alexandre ima z njo (iz usmiljenja?) spolni odnos, film pa se kmalu za tem konča.

Kaj se je pravzaprav zgodilo? Veronique in Alexandre sta ob stiku s fotografijo zamenjala vlogi. V fotografiji, ki je bila zanj povsem banalna in tuja, je Alexandre spoznal Veronique (oziroma postavil identiteto Veronique = Weronika), Veronique pa se je ob pogledu na fotografijo, ki je do tedaj predstavljala del njenega življenja in bila zanjo smiselna, zavedla njene tujosti in banalnosti.

Zakaj gledalci ne dobimo pojasnila glede povezave med Veronique in Weroniko, dekletom s fotografije? Preprosto zato, ker ni nikogar, ki bi nam povezavo lahko podal. Film prikazuje življenje Veronique skozi njeno optiko, ves čas smo identificirani z njeno percepcijo. Veronique pa sama ni zmožna odkriti in pojasniti skrivnosti identitet in povezav, ki jo je prinesla fotografija. Kot na znanem mestu v Fenomenologiji duha pravi Hegel: »Skrivnosti Egipčanov so bile skrivnosti tudi za Egipčane same«, bi lahko s posplošitvijo Veroniquinega primera rekli: Skrivnost žensk je skrivnost tudi za ženske same.

Veronique ni imela zavedanja o sami sebi. Manjkal je subjekt tega samozavedanja, subjekt, ki bi bil sestavljen iz obeh Veronik. Tudi ženskam nasploh manjka samozavedanja (nekaterim tudi samozavesti, a to je že druga stvar). Zahteve feministk (predvsem tiste najradikalnejše, ki vključujejo samozadostnost in prihodnost sveta brez moških) so zahteve po ustvarjenju subjekta samozavedanja. Kreacija subjekta ženskega samozavedanja pa pomeni psihološko unifikacijo na ravni ženskega spola, ta pa implicira odpravo tradicionalnega in vzajemnega ljubosumja. Prav slednje pa je bilo (vsaj po nekaterih antropoloških teorijah) in je še vedno temelj družine, ki je medkulturno univerzalna in elementarna enota družbe.

Mit o uspešnosti Slovenije

2007-12-14T02:04:00.000+01:00

Prejšnji mesec je izšlo novo poročilo Združenih narodov z naslovom Human Development Report 2007/2008. Gre za slabih štiristo strani dolgo poročilo o stanju razvitosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Poročilo je opremljeno s številnimi grafi in tabelami, ki prikazujejo vrednosti različnih indeksov. Najbolj znan in zanimiv je Human Development Index (HDI), primerjalno merilo za države, izračunano iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni . Gre za merilo, ki o državi pove bistveno več kot na primer BDP per capita, saj upošteva več kriterijev in bolj realno oceni standard ter kvaliteto življenja v posameznih državah.

Slovenija je po merjenjih, ki sicer veljajo za leto 2005 zasedla 27. mesto, kar sicer ni tako slabo, je pa zaskrbljujoče to, da po lestvici v primerjavi s prejšnjim merjenjem nismo napredovali, tudi leta 2000 smo namreč zasedli 27. mesto. Med 27-imi državami imamo najnižjo pričakovano življensko dobo in drugi najnižji BDP na prebivalca. Dodajmo še inflacijo, premajhno vlaganje v znanost in tehnologijo (z izjemo vojaške tehnologije), drastično poslabšanje stanja medijske svobode, zadolževanje države, razprodajo podjetij, privatizacijo zdravstva in poskus privatizacije šolstva,…in vse to v obdobju splošne konjunkture v gospodarstvu in ob dobri socialni dediščini. In potem govorijo o Sloveniji kot o svetilniku Evrope…

Družbena odgovornost podjetij ali kapitalizem s človeškim obrazom

2007-12-02T22:39:00.000+01:00

Kapitalizem je že zdavnaj prešel iz faze odkritega izkoriščanja v bolj subtilne, a nič manj krute oblike. Kolonialno politično odvisnost je nadomestila ekonomska odvisnost. Podobo zahodnih kapitalistov v bleščeči opravi, neprestano oprijemajočih se svojega mošnjička, s strogim in prezirljivim pogledom je nadomestila podoba sproščenih managerjev, ki z nasmehom in sočutjem podpisujejo čeke za izgradnjo šole v tej in zdravstvenega centra v oni afriški državi.

Podjetja svoje proizvodnje niso preselila v države tretjega sveta, iz kakšnih altruističnih vzgibov, ampak iz povsem pragmatičnih, saj je tam delovna sila cenejša, okoljevarstveni standardi pa nižji. V slabše razvitih državah imajo transnacionalna podjetja precejšen vpliv na zakonodajo in politiko na področjih kmetijstva, tehnologije, subvencij in zaposlovanja na lokalni ravni. Transnacionalke zahtevajo pravno državo, ki pa zanje večinoma predstavlja le tržna pravila in pogodbeno pravo, ne pa tudi celotnega mehanizma, ki bi zagotavljal zaščito družbe in okolja. Prav tako trdijo, da je za varstvo človekovih pravic odgovorna vlada države, v kateri delujejo, in ne one same. Da vseeno pokažejo svojo dobro voljo vsake toliko časa pripravijo kakšno humanitarno akcijo in donirajo kakšen kos odslužene in tehnološko zastarele opreme, ki je bolj kot pomoči namenjena samopromociji. Podjetje je kot Janus z dvema obrazoma, sestavljeno je iz dveh ločenih entitet. Prva neusmiljeno izkorišča in ji gre le za ustvarjanje dobička, druga pa ni nič drugega kot humanitarna organizacija v malem: od dobičkov kruši drobtinice in jih nesebično meče družbi. Humanitarne organizacije in njihova pomoč so dobrodošel način lajšanja vesti bogatih. So način, na katerega se sistem izkoriščanja prikazuje v dobri luči prijaznega altruista, čeprav so humanitarne organizacije in humanitarna aktivnost nasploh zgolj obliži na telesu umirajočega. Kljub prikupnosti humanitarnega podjetja v njegovih številnih pojavnih oblikah, je čas, da si priznamo, da ta sistemu imanenten način reševanja problemov ne omogoča bistvenega napredka in zgolj reproducira obstoječe stanje.

Koncept družbene odgovornosti podjetij vključuje skrb za družbene probleme in pomeni delovanje v smeri internalizacije negativnih eksternalij ter povečevanja pozitivnih eksternalij. Njegova najpomembnejša lastnost pa je prostovoljnost. Podjetja ne nosijo nobene odgovornosti, upoštevati morajo zgolj zakone države, v kateri so prisotne. Paradoksalno je, da transnacionalke, katerih proračuni presegajo proračune številnih razvitih držav (kaj šele nerazvitih!) in katerih vpliv na mednarodni, kakor tudi na ravni posameznih držav, je izjemen, nimajo mednarodnopravne subjektivitete in s tem nobenih dolžnosti. Korporacije nas s prostovoljnim sprejemom določenih standardov prepričujejo, da jim ne gre le za profit (na tem prepričevanju temelji cela vrsta podjetij, ki delujejo v okviru fair trade standardov). O hinavščini in dvostranskosti v ozadju te 'humanitarne šole' bi vedel veliko povedati Marx, celo neo-liberalisti odkrito zavračajo možnost kapitalizma s človeškim obrazom. Friedman na primer pravi: "There is one and only one social responsibility of business-to use its resources and engage in activities designed to increase its profits so long as it stays within the rules of the game, which is to say, engages in open and free competition without deception or fraud."

Kot vidimo tretja pot (kapitalizem s človeškim obrazom) v obliki voluntarističnega koncepta družbene odgovornosti podjetij ni mogoča. Poti v prihodnost sta dve: sistemsko-imanentna in sistemsko-transcendentna, a obe morata šele odkriti prave alternative. Prva mora najti način kako na mednarodni ravni pravno določiti standarde, ki bodo preprečevali izkoriščanje in podjetjem naložili obveznosti (poiskati je potrebno tudi ustrezne mehanizme nadzora in sankcioniranja na mednarodni ravni, kar se trenutno zdi nemogoča naloga). Druga pot mora poiskati nov produkcijski sistem in mu prilagoditi družbeno-politično formo. Vse to na globalni ravni, saj izkušnje kažejo, da revolucija v eni državi ni mogoča.

Od opice do človeka in nazaj

2007-10-28T21:48:00.000+01:00

Tokrat objavljam elaboracijo svojega posta z nekega foruma. Debata se je začela na filoforumu v okviru teme Nietzsche, a je kaj kmalu (in to pričakovano) skrenila z začrtane poti. Menim, da je danes preveč poudarjen biološko determinističen pogled na evolucijo, ki ob obravnavi antropogeneze zahteva določeno antropološko korekcijo.

Danes vemo, da kultura povratno učinkuje na fiziološki ustroj in razvoj človeka in je kot taka pomemben dejavnik evolucije.

Pri utemeljitvi zgornje teze si bom pomagal z dvema implikacijama:

1. Kultura je omogočila preživetje nekaterih organizmov, ki jim naravna selekcija sicer ne bi dovolila obstanka.

2. Kultura celo nagrajuje osebke s fiziološkimi pomanjkljivostmi.

Dokažimo najprej prvo implikacijo.
Po pravilih evolucije preživijo tiste vrste, ki so se sposobne najbolje prilagoditi (na ravni osebkov pa tisti osebki, ki se rodijo najbolje prilagojeni). Vsakršna fiziološka okvara ali hiba pomeni manjšo verjetnost preživetja ali vsaj manjše število potomcev. Geni, ki so inferiorni oziroma maligni se torej v skladu z naravno selekcijo na ravni vrste tekom evolucije sami odpravljajo in so nekakšne suhe veje na drevesu življenja.

Ko človek razvije kulturo (tu se tej sicer izjemno zanimivi točki prehoda ne bom posvečal), začne ta omogočati korekturo nekaterih fizioloških pomanjkljivosti. Človek ni več odvisen (le) od naravnih danosti, vse pomembnejša postaja zmožnost kulture za odpravljanje teh pomanjkljivosti. Enostaven primer so dojenčki, ki se rodijo prezgodaj. Danes jim s pomočjo inkubatorjev lahko zagotovimo življenje, v preteklosti tega niso mogli, pa tudi danes v nekaterih kulturah tega ne morejo. Kultura je torej prevzela breme nevtraliziranja fizioloških napak. Omogočila je, da so se genetske mutacije, ki z vidika naravne selekcije in evolucije niso smotrne, ohranile. Tako smo ljudje, ki živimo danes, polni (z vidika evolucije) napak in slabosti, vendar jih zaradi kulture ne občutimo. Človek brez kulture ne more živeti, saj so v njeni domeni praktično vse funkcije, tudi tiste, ki so bile nekoč naravne oz. biološko dane (hoja po dveh nogah, nekateri refleksi, do neke mere govor). Dober primer so na primer t. i. divji otroci.

Sedaj pa se posvetimo drugi implikaciji, ki je pravzaprav radikalizacija prve. Pravzaprav gre za radikalen ugovor kulturnih antropologov biološkim deterministom.

Nesporno je, da osebki, ki se rodijo z neko fiziološko napako (ki ni usodna in jo je mogoče nevtralizirati) potrebujejo več pozornosti in ukvarjanja s strani družine ali predstavnikov kulture v splošnem. Otrok, katerega gibanje je zaradi genetske okvare oteženo, se mora bolj potruditi, da osvoji določene spretnosti, kot "normalen" otrok. Tak otrok bo morda shodil šele pri dveh letih, medtem ko bo otrok z boljšimi genetskimi predispozicijami shodil bistveno prej. Vendar kar nas ne ubije nas okrepi. Otrok s fiziološko hibo bo zaradi intenzivnejšega in daljšega učenja razvil zahtevane fizične spretnosti, hkrati pa bo tudi duševno napredoval. Tako kot na primer če si hudo poškodujete roko in ste prisiljeni pisati z drugo, pri tem pa razvijate drugo možgansko polovico.

Osebki z genetskimi napakami so prisiljeni s posredovanjem kulture nevtralizirati genetske napake, prisiljeni so se naučiti več, kot osebki z boljšimi predispozicijami. To ne pomeni, da se osebki z boljšimi predispozicijami ne naučijo več in ne dosežejo višje stopnje duševnega razvoja. Gre le za to, da za slednje to ni nujno.

Vrnimo se nazaj k moji začetni tezi, da kultura povratno učinkuje na fiziološki ustroj in razvoj človeka in je kot taka pomemben dejavnik evolucije. Ne le, da je ta trditev pravilna, temveč ima tudi pomembne posledice. Zavrača stališče kontinuitete da je človek del narave in v neposrednem stiku z njo. Schellingovo idejo, da narava v človeku doseže samozavedanje, lahko torej zavrnemo, saj je samozavedanje ravno rezultat teka vrinka - kulture. Med človeka in naravo se vrine kultura, ki od sedaj naprej (do neke mere) vodi selekcijo in prihodnji razvoj vrste. Ravno v tem je paradoks: naravna selekcija je pripeljala do nastanka kulture, ta pa je prevzela vlogo naravne selekcije.

V luči povedanega se nam razkrije vsa topoumnost idej v stilu "nazaj k naravi". Povratek k naravi, izhod iz sveta visoke tehnologije v idealizirano "naravno" stanje je ne le neuresničljiv, temveč tudi nesmiseln. Človek je namreč preveč odvisen od kulturnih pridobitev, da bi lahko preživel brez njih. Tisočletja je kultura človeku predstavljala potuho in omogočala negacijo evolucijskega principa survival of the fittest. Kako bi sedaj človeška vrsta, kot serija evolucijskih genetskih napak zmogla obstati brez sredstva za njihovo kompenzacijo? Anarhoprimitivisti so še bolj kratkovidni: oni bi radi v naravno stanje prešli z uničevanjem zasebne lastnine in destrukcijo kulturnega kapitala. Tako rekoč z radikalnim prelomom, z nazadnjaško revolucijo. Predstavljajte si svet brez antibiotikov, čevljev in mila. Res idealno.

Vprašanje povezano s središčnim antropološkim nasprotjem med naravo in kulturo (oziroma nature/nurture) je sicer veliko kompleksnejše, kot se zdi na prvi pogled. Dejstvo je, da kultura definira tako naravno kot kulturno. Poleg tega je pojem narave, naravnega in naravnih zakonov vsaj od razsvetljenstva naprej ideološka krinka. Kot da to še ni dovolj, v slovenščini ima pojem kulture (prevzet iz nemškega der Kultur) zelo ozek pomen, označuje bodisi lepe umetnosti (muzeji, razstave, slike, klasična glasba,...) ali pa sofisticirano obliko vedenja (npr.: kultura pri mizi). Skratka zmeda že na lingvistični ravni. Ampak obravnava te dihotomije bodi stvar obravnave nekoč v prihodnosti.

P.S.: Pogosto slišimo, da je človek nastal iz opice. Ta napačna izjava je veliko manj nedoložna, kot se zdi. Gre za to, da se evolucijo prikazuje kot unilinearno, kot eno samo verigo z mnogimi členi. Človek je nastal iz opice, te iz neke druge živalske vrste, ta pa spet iz neke tretje, in tako vse do najprimitivnejših organizmov. Človek in višje razvite opice so nastali iz skupnega prednika milijone let nazaj. Šimpanzov, orangutanov in goril, ki živijo danes, takrat še ni bilo. Razvijali so se vzporedno z nami.

Pogled v zvezdnato nebo

2007-10-10T01:24:00.000+01:00

Pogled v zvezdnato nebo. Sladko-kisel občutek majhnosti. Čudenje in kraljevski vstop v filozofijo.

Ko se pogledu zarisujejo svetleče točke na nočnem nebu, se duhu zastavljajo temeljna ontološka vprašanja. Ali so občutki in misli, ki se nam danes porodijo ob pogledu na zvezde sploh kaj drugačni kot pred več kot dvema tisočletjema in pol, ko so prvi filozofi gledali skoraj identičen prizor? Resda so oni stali še z obema nogama trdno v mythosu in se danes lahko nasmehnemo njihovim kozmogonijam in kozmologijam, vendar pa moramo, po drugi strani, tem rudimentarnim fizikom priznati zasluge za njihove genialne iskrice, ki so zanetile ogenj, ki je zagorel in se od takrat naprej vnema in vžiga ter je vsak trenutek močnejši in bolj vroč. Žal se v splošnem iz tistih časov ni ohranilo veliko pričevanj in zapisov.

Nič zato. Pogosto je zamolčano pomembnejše od povedanega. Kot, če zatavamo v sedmo umetnost nam bližjih dni, v Bergmanovi Personi, ko kamera med dialogom ne spremlja govorke, temveč poslušalko. Samo obraz, njegovo tišino pa oči, ki govore glasneje, kot to zmorejo usta. Glasen molk, slika, ki kriči od napetosti in nedoumljivega pomena. Kot slavni Munchov Krik. Ali pa kakšen povsem tih in intimen long-take Tarkovskega, ki se ga kot osvežujočega in hladnega tolmuna razveselimo med prečkanjem Zone, ki je sicer prepolna plitvega blebetanja, ki se ima za modrost. Zamolčano pa je ne le pomembnejše od povedanega, ampak tudi primarnejše. Gre za realno, torej za nesimboliziran element brez pripisanega pomena. Gre za neintegriran delec, za tujek.

Danes se v filmih vse preveč govori. Tudi zato se zdi tišina nenaravna, sumljiva. Kot da bi se režiserji bali, da se utegne zgoditi kakšen filmski srednji vek in bo mogoče spet snemati le neme filme. Zato je v filmih precej nepotrebnega besedičenja, dialogi pa so kosmati in neobrušeni. Popoln negativ kakšnega Aleksandra Nevskega ali Ivana Groznega, ki sta še pol gledališka in kjer je vsaka beseda, še posebej pa kretnja (da ne omenjamo postavitve, luči, senc, simbolike,…) skrbno izbrana.

Tišina je v našem vsakdanjem življenju, prepolnem šumov in hrupa, tujek, zaplata navidezne naravnosti. Tako kot park sredi mesta - navidezna narava par excellence. V Antonionijevi Povečavi glavni junak iz luksuznega in plehkega življenja za trenutek pobegne v park, kjer najde mir in iskrico sreče. Film, ki se poigrava z realnostjo in našo percepcijo le-te in v katerem nič ni takšno, kakršno se nam zdi, nam dokaže, da je navidezna idiličnost in naravnost, ki jo navzven predstavlja park, le fasada. Antagonizem med kulturo in naravo, ki je zrasel na zelniku antropologov je tako ali tako nestabilen in asimetričen. Kultura ni samo element v tem antagonizmu, temveč tudi definira kaj je naravno, obratno pa to seveda ne velja.

In kaj nam odkrije pogled v nočno zvezdnato nebo? Oziroma, kar je pomembnejše, kaj nam prikriva?

Odkriva nam sliko sedanjosti, prikriva pa dejstvo, da je del te slike sedanjosti pravzaprav preteklost. Vidimo tako zvezde, ki so, kot tiste, ki so nekoč bile, pa jih zdaj ni več, a vseeno vidimo njihovo svetlobo. Trik prostora in časa nam omogoča hkratno zaznavo podob preteklosti in sedanjosti. A ne sedanjost ne preteklost teh zvezd nista naši sedanjost in preteklost.

Čas vedno obravnavamo v kombinaciji s prostorom, z zgodovino. Nanj vežemo razvoj, ga delimo najprej v preteklost, sedanjost in prihodnost, potem v obdobja pa v leta, ure in minute. Pripisujemo mu različne kvalitete, ga merimo, ponazarjamo s premico, puščico, krogom, spiralo… Čas kot spremljevalna okoliščina, čas kot količina in čas kot posoda za vse kar biva.

Času sta v filozofiji, vsaj kolikor je meni znano, odmerjeni relativno majhna pozornost in vloga. Sam ga razumem kot nujen ontološki pogoj in osišče eksistencialnih vprašanj. Dejstvo je, da ga je nemogoče zamejiti, razdeliti na enote in jih unificirati. Absurdno je že to, da čas merimo na ravni površni krožne oblike, kjer dva kazalca opravljata venomer isto pot. Ta značilnost časa, kot v krogu se vrtečega in večnega vračanja se prav nič ne sklada s konceptom usmerjenega časa. Čas postane skrajno paradoksalen, če se mu resno posvetimo, česar pa sam na tem mestu ne bom storil.

Pogled v zvezdnato nebo nas ne sooča z novimi vprašanji, temveč obstoječa vprašanja projicira na večje platno in jih s tem raztegne. Otočke kozmološki kontekst pretvarja v kontinente, ti pa čakajo, da jih odkrijemo in spoznamo. A nikoli ne vemo kaj bomo našli in kako bomo spoznanje uspeli integrirati v naš sistem vedenja. Ti neodkriti kontinenti so rudniki realnega, tj. nesimboliziranega in/ali nesimbolizabilnega. Ko spoznamo nov element, ga moramo integrirati v sklop našega vedenja in pri tem paziti, da sistem ohranimo brez protislovij. Takšno dejanje pa ni mogoče brez ostankov, ali rečeno v jeziku lacanovcev (če uporabo razširimo prek področja lingvistike): vedno obstaja vrzel med označevalcem in označencem. Ta ostanek, ki spolzi skozi vrzel, ta tujek ostane zamolčan. Ostane nesimboliziran, brez pripisanega pomena, a vseeno pomenljiv.

Koliko Demokracij(e)?

2007-05-15T19:56:00.001+01:00

Ideja demokracije je v zgodovini prisotna vsaj dve in pol tisočletji, pa vendar smo jo ljudje šele v zadnjih nekaj stoletjih razvili in udejanjili. Ali pa se je človeštvo šele moralo dovolj razviti za njeno udejanjenje, kdo ve? Morda bo kdo že na začetku nasprotoval tej trditvi, češ, da so demokracijo razvili in udejanjili že Grki. Temu postavljam nasproti dve dejstvi. Demokratično ureditev so v Grčiji poznali le redki polisi. Zgodovinska literatura nas napeljuje k drugačnemu verjetju; pogosto s podajanjem kvalitativnega vidika skozi kategorije zamolči kvantitativni vidik. Ob idealizaciji atenske politične ureditve, ki polni danes vse zgodovinske učbenike, je mnogokrat zapostavljena tudi predstavitev širšega okvira delovanja demokracije. Demokracija namreč že po zakonu ni veljala za sužnje, ženske in tujce. Vsekakor se tu zastavlja vprašanje, ali je tako omejeno in teritorialno nereprezentativno ter epikurejsko gledano celo naključno, po drugi strani pa rigidno aristokratsko ureditev sploh mogoče imenovati demokratično. Vendar pa historična analiza, ki jo zahteva pričujoče vprašanje, presega okvire tega članka.

Kljub temu, da se zdi demokracije nekaj monolitnega in v sebi konsistentnega, nosi s seboj mnogo paradoksov. Pravzaprav ne gre za enovito idejo, ampak za pluralnost nasprotujočih si idej – za njihovo emanacijo iz iste skupne biti. Gre za idejo vladavine ljudstva, ta pa nam ne pove ničesar o tem kolikšen[1] oz. kateri del ljudstva naj vlada in kako naj vlada. Tudi predpostavitev nekega maksimalno vključujočega in racionalnega cenzusa ter kompleksnega mehanizma samokontrole političnega sistema, ne razreši uganke. Kronična bolezen demokracije se je skozi zgodovino vedno kazala v pomanjkanju sredstev za njeno implikacijo. Današnja praktična izkušnja demokracijo po eni strani dela samoumevno, po drugi pa jo odmika od realnosti in ji prisoja mesto nedosegljivega ideala. Šopiri se, kljub temu, da ji manjka notranja moč v obliki sredstev, ki bi jo osmislila. Prav zaradi slednjega se kaže kot absolut, kot malik, ki ne prenese preizkušnje Nietzschejevega kladiva realne moči, in se sesuje sama vase.

Takšna se nam kaže demokracija v ne-normativni filozofski perspektivi, kjer enakovredno stoji ob boku drugim ureditvam. Kako pa se demokracija znajde na realnih tleh politike? Določena politika, izhajajoč iz svojih načel, opremi demokracijo s sredstvi njenega udejanjanja. S tem jo podrobneje določi, da odraža vrednote vladajoče politične opcije in ustreza njeni ideološki opredelitvi. Vendar pa je to le prvi del prehoda ideje demokracije iz filozofskega področja do njene družbeno-politične funkcije. Drugi del je bistveno bolj subtilen in nezaveden in zato tudi zelo pomemben. Vladajoča ideologija svojo konkretizirano idejo demokracije zdaj postavlja nazaj v idejni svet – prikazuje jo kot občo in večno. Čeprav jo je obarvala s svojimi barvami, zdaj te barve postavlja za njeno temeljno značilnost, za temelj njene občosti. S tem monopolizira dojem prvotne ideje in prizna le eno izmed njenih emanacij.

Hegel je v svojih predavanjih o filozofiji svetovne zgodovine navedel dve prepričanji, kako um vlada svetu. Prvo je Anaksagorovo, ki pravi, da se vse dogaja po nespremenljivih, vnanjih zakonih, ki so ta um. Drugo prepričanje izraža Sokrat, ki se opira na jemanje iz uma samega. Um je torej po njegovem prvi princip po katerem šele potekajo ti nespremenljivi zakoni. Obema je skupno, da predočujeta nek smoter, ki ga zasleduje um. Takšna teleologija, ki se zamotava v metafiziko, da bi ji ne bilo treba dokazov in izpeljevanja, pa je prisotna še danes. Vladajoča ideologija demokracijo hkrati prednaša kot po umu godečo se skozi zakone, in kot samo-iz-sebe-umno. Navidezno je utemeljena na dveh ravneh, dejansko pa na nobeni. Kategorična lupina demokracije ponuja zatočišče zelo raznovrstnim ideologijam. Te privzemajo demokratično formo zaradi njene konvencionalnosti in njenega idealiziranega statusa. Če imamo v metafizični sferi demokracijo za občo skupno bit iz nje izhajajočih idej, imamo v politični sferi njeno konkretno, posamično formo, ki ji šele posamezne ideologije dajejo vsebino. Če že ne moremo zreti demokracije kot same za sebe, pa se zastavlja vprašanje, kako lahko vsaj razlikujemo vnesene ideološke vsebine od njene lupine-forme, ki je pravzaprav vzeta od njene ideje.

Ker ideologija izgubi svojo moč v trenutku, ko se je zavemo,[2] se ji najlažje upremo z motrenjem samozavedanja. S tem namreč zremo sam moment umeščanja v naš družbeni položaj. A to ni tako preprosto, saj nam dominantna politična ideologija poskuša vcepiti tudi način mišljenja. Vsaka ideologija je torej totalitarna do te mere, da hoče posamezniku vsiliti svojo družbeno-politično zunanjo formo, kakor tudi kognitivno notranjo formo. Naše moralne sodbe glede ideološke monopolizacije temeljijo na (ne)naklonjenosti do vsiljevanih form, kakor tudi na (ne)naklonjenosti do načina njihovega vsiljevanja. Stalinizem se je kritiziralo zaradi njegovih »nenaravnih« teženj po obvladovanju vseh aspektov življenja individuuma in zaradi »nenaravnosti« vsiljevanih družbeno-politično in kognitivnih form. Problematično naj bi torej bilo politično poseganje v privatnost. Pri tem naj spomnim na to, da so nekatera gibanja (na primer feminizem), ki so se borila za še več demokracije in za njeno preobrazbo in razširitev na druga področja, prizadevala ravno za to, da bi privatnemu priznali status političnega. Da bi odpravili neenakosti, izvirajoče iz privatne sfere, moramo namreč politično intervenirati. Takšna »nenaravnost« ni nič več od predsodka. Mit o nekem naravnem stanju in razvoju družbe je izredno odporen, zlasti proti racionalni argumentaciji. To, kar neka ideologija predstavlja kot naravno, ni nič drugega, kot dokaz, da je vladajoča in da so njena načela hkrati načela družbe.

Pojem demokracije je danes tako močno obremenjen, da se zdi, kot, da ne izvira iz ideje. Lažje si predstavljamo drugačno eksistenco neke povsem materialne konkretne stvari, kot drugačno eksistenco demokracije, ki v sebi nosi pluralnost idej. Če je bilo le nekaj desetletij nazaj še mogoče govoriti o različnih oblikah demokracije oz. o dveh demokracijah (socialistični in liberalno-kapitalistični), to zdaj ni več mogoče. Kapitalistični produkcijski način ali v pravnem izrazu način privatne lastnine, je postal sinonimen s pojmom demokracije. Demokracija sovjetov in demokracija kot diktatura proletariata sta se znašli na odpadu zgodovine, označeni kot totalitarni, nedemokratični vladavini, ki ju zaznamuje večna dihotomija med teorijo in prakso – »nenaravnost«, ki naj bi bila kriva za njun propad. Spekter demokracije se je zgodovinsko reduciral, dokler ni ostala le ena oblika demokracije – zahodna liberalna demokracija (ki mimogrede po mnenju številnih ameriških in drugih piscev ni ideološka). Enopartijski sistem se je v odnosu do večstrankarskega prikazoval kot monoliten, rigiden in diktatorski. Kritični pogled zahodnih demokracij je zanemarjal notranjo dinamiko, razkole in frakcije znotraj partije. Zunanja enotnost je bila pogosto plod neusmiljenega partijskega discipliniranja, pogosto pa je oblikovanje konsenza potekalo na demokratični osnovi. Vsi politični boji v večstrankarskih sistemih pa so se odvijali na očeh javnosti in se kazali kot transparentni in demokratični. Pa čeprav mnogokrat niso bili. Občutek, da vedo, kaj se dogaja v politiki, možnost spremljanja predstave na odru, je ljudi pomiril. Za igre v zaodrju niso vedeli ali pa niso hoteli vedeti.

V umetno povzročenem strahu pred komunizmom se je izoblikovala idealizirana podoba zahodne liberalne demokracije, pri tem pa se je pozabljalo na njene paradokse, probleme in pasti. Največji izvoznici demokracije se je mudilo dokazovati idejo o umni dejanskosti v banaliziranem, ne-heglovskem smislu. Šviganje krogel v Aziji je bila nova himna demokracije, vonj razpadajočih truplih v Latinski Ameriki pa nov svetovni duh svobode. V času po drugi svetovni vojni je bila samokritika zahodne demokracije izjemno redka, kar priča o njeni prisilni homogenizaciji v boju proti komunizmu. Tudi kadar so bili voditelji kritični do svoje demokracije, ki je bila po njihovem edina, je bilo to le v potrditev njihove demokratičnosti. Churchill je na primer izjavil, da je najboljši dokaz proti demokraciji 5-minutni pogovor s povprečnim volivcem, ob neki drugi priložnosti pa je iz pepela te izjave kot Feniks vstala nova: »Rečeno je bilo, da je demokracija najslabša oblika vladavine, razen vseh tistih, ki so bile preizkušene.« Samokritični boji demokracije v tistem času so bili inscenirani očiščevalni obredi, vsak spodrsljaj je omogočil vstajenje še veličastnejše, čistejše podobe.

Kot, da bi pozabili na kritike predhodnikov. V omari so kot okostnjaki ostali zaklenjeni proti-argumenti iz preteklosti. Platonove kritike demokracije kot vladavine povprečnosti in njegovo zavzemanje za vladavino razuma in modrosti. Tocquevillova kritika demokracije kot tiranije večine. Millovo opozarjanje na pomembnost svobode in raznolikosti. Neznano kam je izginila tudi ena izmed največjih idej v zgodovinski tradiciji demokracije - ideja o samoodločbi narodov. Nanjo so se po večini velesile opozarjalo, le če so pri tem imele neposredne interese. Tudi stari grški modreci, ki so vpili: »Ničesar preveč!« (Solon) in »Drži se mere!« (Tales), so bili predaleč stran, da bi se jih slišalo. Tudi v demokraciji je namreč treba biti zmeren, saj absolutna in neomejena demokracija do manjšin ni nič kaj prijazna. Zato so potrebni pravni predpisi in mehanizmi, ki onemogočajo preveč demokracije v obliki popolne ljudske samovolje.

Demokracija je bila zaradi propada Sovjetske zveze in skorajšnjega izbrisa komunizma z zemeljske oble v zagonu in se ni imela namena ustavljati. Sama sreča je bila, da se je v zahodnem svetu eden najkonservativnejših elementov družbene ureditve, pravni sistem, izkazal s hitro prilagoditvijo razmeram. Neprecenljivost pravnega nadzora nad demokracijo se je pokazala v primeru katastrof v nekaterih južnoameriških državah. Okostje (pravno slabo omejene) liberalne demokracije je bilo lahko izkoristiti v ekonomske namene, za eksploatacijo. Nekateri narodi si svobode in demokracije niso predstavljali kot mezdnega suženjstva in so, v nasprotju z voljo velesil, demokratično izvolili bolj levo usmerjene predsednike, ki so si prizadevali za enakost in izboljšanje socialnega položaja, pri tem pa bi se zmanjšali dobički velekapitala. ZDA so morale zablodele ovčice vedno znova in znova spravljati na pravo pot – pot demokracije in svobode. To se je dogajalo v Čilu, Nikaragvi, Panami, Boliviji, Kolumbiji, San Salvadorju, Haitiju in številnih drugih državah Latinske amerike, da ne omenjamo posredovanja na drugih celinah. Če povzamem v enem stavku, velesile so postavile svojo (demokratično, kajpada) zahtevo: liberalna demokracija ali smrt! Izkušnja nam je pokazala, da je liberalna demokracija lahko uspešna v vakumu znanstvene analize, težje pa se znajde v realnem svetu s pritiski na vseh svojih mejah. Še posebej če gre za šibko in revno državo s kratko demokratično tradicijo, ki je idealni plen velekapitala.

Ideja demokracije je kljub temu, da je bila zlorabljena za najpodlejše namene, še vedno bogata in vredna preučevanja. Treba je le očistiti rjo in že uzremo pod njo lesk novih možnosti. Če vsemu napisanemu navkljub povem, da sem demokrat, se zdi, da je lahko to dojeto le na dva načina: kot podpiranje obstoječega svetovnega sistema ali kot privzemanje neke političnokorektne konvencionalne forme. In kaj če ne podpiram obstoječega svetovnega sistema? Kaj če menim, da je vzdrževanje slabega miru hujše, kot vojna, ker tak mir ni nič drugega kot nenehna notranja vojna in razpadanje? Kaj če mislim, da ni nesmiselnih vojn, da so še prekleto polne smisla za tiste, ki jih vojskujejo, bodisi, da iščejo dobiček in izkoriščanje ali da se temu izkoriščanju upirajo? In kaj če nasprotujem plitkemu nereflektiranemu pacifizmu in priložnostnim filantropom, ki z izkoriščanjem pridobivajo milijarde, da lahko dajejo tisoče in si s tem olajšujejo vest? Sem potem še demokrat?

Demokracija je danes ena in totalitarna. V dogmatični ujetosti se še bolj oddaljujemo od odgovora na temeljno politično-filozofsko vprašanje: kakšna vrsta demokracije je najboljša in koliko? Če želimo odgovoriti na to vprašanje moramo misliti bistveno drugače in bistveno širše, izven vzorcev, ki nam jih vsiljuje vladajoča ideologija. To pa je zgodovinska priložnost levice, ki je že ničkolikokrat dokazala, da zmore in hoče biti inovativna in avantgardna. Njeno najostrejše orožje (proti drugim in proti sebi) je kritika, ki jo hkrati bogati in razdvaja. Vendar pa je pogoje za inovacije treba šele ustvariti. Treba je razbiti hegemonijo vladajočega diskurza in se dejavno angažirati, ne pa eshatološko čakati na vznik novih idej ali propad starih. V zgodovini ne obstaja nič takega, kot je nujnost konca nekega sistema ali dogajanje po nekem duhu. Ne determinira nas torej nek um, duh ali bog, temveč konkretne materialne okoliščine, ki pa nam vseeno ne onemogočajo delovanja, temveč predstavljajo le njegov okvir, oziroma v Marxovih besedah: »Ljudje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne delajo je, kakor bi se njim zljubilo, ne delajo je v okoliščinah, ki so si jih sami izbrali, temveč v okoliščinah, na kakršne so neposredno zadeli, kakršne so bile dane in ustvarjene s tradicijo.«

--------------------------------------------------------------------------------

[1] Takšen ali drugačen cenzus oziroma zamejitev participacije, je tudi znotraj najbolj demokratične ureditve neizogibena. Znotraj demokracije je absurdno je misliti, da lahko vlada celotno ljudstvo, kakor tudi, da lahko vlada le majhen delček.

[2] Ideologija s tem ne izgine, izgubi le svoje najmočnejše orožje – nezavednost.

Stalinistični Disneyland

2007-04-25T10:15:00.000+01:00

Upam, da vas nova podoba bloga ni odvrnila od prebiranja. Ne, nisem se pridružil Greenpeacu, niti Gibanju za pravičnost in razvoj. Da pa vse skupaj nekoliko utavnotežim in vas ne potegne preglobogo v zeleno idilo, sem se odločil spisati sestavek o Severni Koreji. Ker je zadeva nekoliko daljša, lahko, če vam zgodovinski vpogled ne diši preveč, začnete pri drugem podnaslovu.

Pogled v novejšo zgodovino Severne Koreje

Obe Koreji - Severna in Južna sta bili po osvoboditvi izpod japonskega jarma povsem arbitrarno razdeljeni. Velesili, ki sta gospodarske, politične in vojaške ruševine hitro uspeli spremeniti v bleščečo manifestacijo volje, moči in volje do moči, sta se sporazumeli in začrtana je bila meja, ki še danes poteka po 38. vzporedniku.

Razdelitev, ki ni odgovarjala nikomur, je ustvarila trenja, ki so leta 1950 kulminirala v korejski vojni, ki jo je začela Severna Koreja (mnogi so bili prepričani, da je Kim il-Sungu vojno vsilil Stalin, a je bilo pozneje ugotovljeno, da je pravzaprav Kim il-Sung prosil Stalina za odobritev napada in vojaško pomoč). Ameriški predsednik Truman ni mogel tolerirati "tako velikega posega v ameriško interesno sfero", hkrati pa se je zavedal, da bo v Senatu težko dobil podporo za začetek vojne, potem, ko je od konca največje morije v zgodovini minilo le 5 let. Stari lisjak se je znašel tako, da se je izognil razpravam o vojni in Južni Koreji priskočil na pomoč s svojimi ekspedicijskimi četami. ZDA torej uradno sploh niso bile v vojni, le intervenirale so. Število ameriških vojakov pa je, s stopnjevanjem intenzivnosti spopada, preseglo 400.000. Kakor koli že, vojna se je končala po treh letih, njen rezultat pa je bil sledeč: 3-5 miljonov mrtvih, ogromno ranjenih, splošno opustošenje, revščina in nespremenjena meja. Torej smrt in trpljenje milijonov za nič.

Obe Koreji sta se v naslednjem desetletju posvetili obnavljanju, razvoju, pa tudi krepitvi vojske (premirje namreč ni bilo nikoli podpisano in državi sta še danes tehnično v vojni). Pri obnovi je bilo severnokorejsko plansko gospodarstvo celo uspešnejše, stabilnejše in hitreje rastoče, kot južnokorejsko. Konec 70-ih let pa je v Severni Koreji nastopila globoka gospodarska kriza. Kim il-Sung nikakor ni zaupal zahodnim državam in sploh ni imel stikov z njimi. Razočarala ga je tudi Sovjetska Zveza, ki mu je med vojno nudila le skromno vojaško pomoč, saj se je bala, da bi izdatno povečanje sil lahko še bolj vznemirilo američane in v skrajnem primeru pripeljalo celo do uporabe jedrskega orožja. Kmalu se je končalo tudi prijateljstvo s Kitajsko, ko je ta navezala nekoliko bolj "prijateljske" stike z Južno Korejo. Severna Koreja je bila popolnoma izolirana, zunanja trgovina je drastično upadla in to je pripeljalo do že omenjene gospodarske krize.

Severni Koreji, ki se je počutila odrinjeno in izdano, ni preostalo nič drugega, kot, da se je gospodarsko in politično povsem zaprla. Koncept samozadostnosti, ki je postal državna ideologija (Juche), je bilo toliko lažje udejaniti v družbi, ki je imela močne konfucijanske korenine zazrtosti same vase.

"Ideja postane moč, kadar zavlada množici"

Kratek zgodovinski pregled nam pokaže, da so bili ustvarjeni vsi objektivni pogoji za vzpostavitev najbolj totalitarnega režima vseh časov. Sedaj je bilo treba le požeti bogato zgodovinsko žetev, ki so jo pripravile ugodne okoliščine - ustvariti je bilo treba še subjektivne pogoje popolnega totalitarizma. Skrbno preučevanje bogate zgodovine komunistične propagande se je obrestovalo. Vsako dejanje režima, vsaka zgrajena stavba in vsak javni dogodek implicira propagandno sporočilo. Vse služi enemu samemu namenu. Pompozna arhitektura - spomeniki, ki se prav perverzno bohotijo v svoji velikosti in veličini, masovne igre z zlitjem pisanega vrveža in brezhibne vojaške koordinacije delujejo povsem nadrealistično. Toliko bolj za ljudi, ki nimajo ničesar in ki živijo s pestjo riža na dan. Neubesedljivo oživetje je mogoče primerjati z vstopom preprostega kmeta-tlačana iz 13. stoletja v gotsko katedralo, kot je na primer Notre dame v Rouenu.

Pri vsem tem pa je težko soditi o sreči in zadovoljstvu prebivalcev Severne Koreje. Že vprašanje o sreči in zadovoljstvu v skrajno krutem totalitarnem režimu je za dogmatične apologete razsvetljenskega projekta naravnost heretično. Človek ni nek automaton, ki mehanično zadovoljuje svoje potrebe in ob tem doživlja manjšo ali večjo stopnjo ugodja. Zgodovina nam v protidokaz navrže neštete primere, ko so bili ljudje bolj siti od idej, kot od hrane. V 21. stoletju je ideja o tem, da je bil nek povprečen tlačan 13. stoletja srečnejši od današnjega zahodnega povprečneža, preprosto zavrnjena kot absurdna, saj je v kontekstu današnjih meril nekompatibilna z razumom in nemisljiva. Ustvarjena je bila teorija zadovoljnega sužnja, ki ni nič drugega kot kritika človeške iracionalnosti s perspektive liberalizma. Vendar pa v resnici tu ne gre za kritiko človeške iracionalnosti, temveč za kritiko meril le-te. A pozitivizem ima pretrdo glavo od vseh trdih dejstev, ki si jih meče vanjo. Njegovi bruti facti mu ne omogočajo, da bi razpoznal kaj več kot lupino. Ne želim po nepotrebnem relativizirati obstoječih meril, oziroma enostransko določati novih - antidogmatizem je namreč prav tako dogmatizem in vsaka absolutna relativizacija je v svojem bistvu zanikanje. Če na primer radikalno trdimo, da je stalinizem omogočal enake možnosti in samoizpolnitev, ter tako predstavljal uresničitev ameriških sanj, podležemo svojemu antidogmatizmu. Zato želim le poudariti in opozoriti na visoko stopnjo ponotranjenosti in vrojenosti meril liberalizma in s tem na visoko stopnjo dogmatičnosti.

Zastavlja se torej vprašanje, ali lahko posebna oblika zadovoljstva in sreče, ki ju vzbuja stalinistični Disneyland Severne Koreje, kompenzira splošno pomanjkanje na drugih, veliko bolj fundamentalnih področjih človekove eksistence? - vprašanje, ki bo verjetno še kar nekaj časa ostalo nerazrešeno.

O kritiki

2007-04-20T19:08:00.000+01:00

Namenoma tem zapisom nisem dal naslova kritična kritika, čeprav, bi jim vsebinsko dokaj dobro ustrezal. Gre za preveč obrabljeno besedno zvezo in ne bi želel prispevati k banalizaciji nečesa, kar si tega vsekakor ne zasluži.

Vsak dan smo bombardirani s kritiko in kritičnim. Oziroma bolje, s psevdo-kritiko in psevdo-kritičnim. Članki, kolumne, televizijski prispevki, pa tudi blogi se pogosto imajo za kritične, a le malokrat v resnici tudi so.

Če je vloga kritike opozarjanje na najočitnejše nepravilnosti in paradokse, je to dokaj klavrna vloga. Če je pri tem njeno glavno orožje in metoda zgolj moraliziranje in sklicevanje na common sense, toliko slabše. Najhujše od vsega pa je ravno njena samodeklerirana kritičnost, ki se z navideznim zoperstavljanjem dela zanimivo in drugačno (efekt prepovedanega sadeža).

Kritika je s pluralizacijo mnenj in prepričanj, katere predpogoj je svoboda govora, v nekaterih segmentih postala močnejša in številčnejša od svojega predmeta, kritiziranega. Njena revolucija je bila preludij v njeno hegemonijo. Njena radikalnost se je sprevrgla v konservativnost, takoj ko je bil njen cilj dosežen. Kritični mediji pa imajo večinoma le en cilj - povečanje gledanosti, prodaje, obiskovanosti - skratka $.

Tudi na fakulteti, ki jo obiskujem, je vse polno kritičnosti, kritičnega mišljenja, pozivov h kritiki in kritičnosti. Žal pa sta forma in vsebina od nas pričakovane kritike povsem določena. Zaželene so samo najprimitivnejše, najbanalnejše kritike, ki še temeljijo na zadostni argumentaciji. Spodbuja se kritičnost, ki je nekritična, ki je sistemsko imanentna in zato v svojem namenu in iskrenosti tudi neučinkovita. To je reakcionarna kritika, ki ne more misliti drugačnega sistema družbe, organizacije, politične, ekonomske in pravne ureditve. Veličastne monolite globalne hegemonije v ideji in materiji sme obstreljevati le s papirnatimi kroglicami, skrita v svojem temačnem bunkerju.

Da pa bo moja kritika kritike konstruktivna (in s tem se nevarno približujem politični korektnosti), naj v grobih orisih predstavim svoj pogled na to, kakšna bi kritika morala biti. Teh par tez je skrajno nepopolnih, saj lahko pravila dobre kritike obsegajo vse od pravopisnih pravil in slogovne ustreznosti do etičnih načel in tradicionalnih pravil (Le čevlje sodi naj kopitar!).

1. Kritika naj bi predstavljala alternativni pogled. Izražala naj bi na doslednih argumentih stoječe trditve. Najhujše kar se lahko primeri kritiki je to, da sama dela iste napake, kot jih kritizira.

2. Kritika bi morala opozarjati na manj opažene in prezrte probleme, oz. simptome. Pri tem je pomembno ujeti pravi trenutek in predvidevati prihodnji razvoj dogodkov.

3. Kritika naj se usmerja v izpostavljanje paradoksov, napak in nekonsistentnosti. Če je le mogoče, naj jih izpostavi tako, da govorijo sami zase.

4. Tarče kritike naj bodo skrbno izbrane, čim bolj središčne in bistvene točke predmeta kritike. Kritika splošno znanih, nebistvenih ali banalnih točk je ne le akritična, ampak antikritična.

5. Kritika se mora osvoboditi spon common sensa, misliti mora čez meje okvirjev obstoječega sistema. Le znotraj sistemsko transcendentne kritike je mogoča prava konstruktivnost.

6. Radikalna kritika se ne sme ozirati na to, kako bo sprejeta. Izogniti se mora servilnemu odnosu do prevladujočih moralnih norm. Prav tako ni njen poglavitni namen spektakularizacija, vzbujanje pozornosti, čustev, ampak prikazovanje dejstev samih na sebi.

7. Dobra kritika vsebuje nastavke za nadaljni samorazvoj. Povedano drugače: dobra kritika nas spodbudi k razmišljanju, ki lahko vodi k dopolnjevanju in preoblikovanju kritike. Ti nastavki seveda ne smejo pretirano zamejevati ali (pre)usmerjati bralca oz. gledalca.

8. Kritika ni le mrtev tekst, temveč veliko več. Napeljuje naj ne le k miselnemu, ampak tudi k dejanskemu delovanju (ta teza bi se morala imenovati 11.). Kritika naj bo sredstvo mobilizacije. Ne na podlagi apeliranja na čustva in dramatizacije, ampak na podlagi jasne in čimbolj objektivne izpeljave.

Poigravanje s simboliko luči in svetlobe

2007-04-12T22:12:00.000+01:00

V najbolj znanem romanu Ralpha Ellisona začne neimenovani protagonist svojo zgodbo s tem stavkom: “Neviden človek sem.” V uvodu opisuje svoje bivališče takole: “Zdaj, ko se zavedam svoje nevidnosti, živim brez najemnine v stavbi, ki jo oddajajo zgolj belcem, v delu kleti, ki so ga nekje v devetnajstem stoletju zaprli in pozabili nanj. Moja luknja je topla in polna svetlobe. Tako je, polna svetlobe. Dvomim, da bi bil v vsem New Yorku kje kak prostor, ki bi bil svetlejši od te moje luknje, in pri tem ne izvzemam Brodwaya. Brez luči nisem le neviden, temveč tudi brezobličen; če pa se ne zavedaš svoje oblike, je tako, kot da živiš smrt. Obstajal sem kakih dvajset let, pa nisem živel, dokler nisem odkril svoje nevidnosti.“

Citirano besedilo nedvomno zahteva interpretacijo, še prej pa je potrebno razumeti kontekst, torej poznati okoliščine, ki so relevantne za razumevanje. Gre namreč za pripoved (izpoved) temnopoltega američana, postavljeno v obdobje, ko je rasna segregacija v ZDA dosegla višek. Ni težko ugotoviti izvora in narave pripovedovalčeve nevidnosti. Ta izvira iz barve njegove kože; je socialna nevidnost, rasno pogojena metaforična nevidnost in brezobličnost – stanje, ko nisi neviden le drugim, temveč si izgubljen tudi za samega sebe. In prav s tem občutkom praznine, s to temo lastne neeksistence se spopada glavni junak romana na poseben način – svojo nevidnost napolnjuje s svetlobo in s tem odkriva samega sebe. Uvod nam postreže s sijajno mešanico ciničnega humorja, ki že vsebuje groteskne elemente. V značilnem slogu sladke norosti naš junak razloži pomen luči v njegovi luknji: “Bijem svoj boj z Monopolno razsvetljavo&energijo. Govorim o globljem razlogu: to mi omogoča, da čutim svojo življenjsko pomembno živost. Z njimi se bojujem zato, ker so mi vzeli toliko denarja, preden sem odkril, kako naj se obvarujem. V moji luknji v kleti je natanko 1369 svetilk. Elektriko sem napeljal po vsem stropu, do vsakega centimetra. Pa ne v fluorescenčne luči marveč v starejše, katerih delovanje je dražje, v tiste z žarilno nitko. Sabotažno ravnanje, saj veste.” Zdaj jo začenjam napeljevati že po stenah. Resnica je luč in luč je resnica. Ko opravim z vsemi štirimi stenami, se bom lotil poda. Kako natanko bo to šlo, ne vem. Ampak kadar živiš neviden tako dolgo kot jaz, si pridobiš neko mero domiselnosti.”

Simbolična vrednost luči je izrazita in raznolika. Že v tem kratkem odlomku igra luč različne vloge. Je medij za subjektovo samospoznanje in kompenzacija socialne teme, v katero je pahnjen; daje obliko, smisel in življenje; je sredstvo sabotaže in maščevanja; je resnica in nenazadnje luč v svoji čutno zapopadljivi obliki. Ta sveža simbolika luči pušča ob strani staro manihejsko diado luč-dobto/tema-zlo, ki ga je skupaj z vsem arzenalom fantazijskih likov – predstavnikov luči in teme – prevzelo krščanstvo. Formula „resnica je luč in luč je resnica“ je že blizu tistemu gnosticizmu, ki se je vtihotapil skozi zadnja vrata protestantizma. Vendar pa se na tem mestu ne bom ukvarjal z versko simboliko. Izpostaviti želim neko drugo diado, ki se spet naslanja na bogato simboliko luči: luč-javno/tema-zasebno.

Odpre se navidez znana in široka tematika. Sploh za družboslovce že nekoliko oguljena tema. Če predpostavimo, da imajo družbene zahteve potencial in moč samo, če se politično (pre)oblikujejo, potem smemo po analogiji trditi, da ima lahko zasebna sfera vpliv le če se politizira (znano je geslo feministk: zasebno je politično!), vendar ali s tem ni izgubljeno prav bistvo zasebnega? Upoštevajoč prej načeto simboliko luči postavljam vprašanje drugače: ali tančica zasebnega izklopi le žaromete javnosti, ali pa s tem vred nujno tudi samo sebe? Ali pa se zasebna sfera napaja na sebi lastnem izvoru energije, ki je drugačen od tistega, pri katerem črpa javna sfera? Če se poigramo z zadnjim vprašanjem in spet uvedemo diado vezano na simboliko luči, lahko za vir moči javnega postavim luč (medijskih) žarometov, zasebnega pa luč razuma, vendar pa naj mi bralec oprosti, saj sem že tako ali tako pregloboko zabredel v idealizem. Za vrnitev na pravo pot (ki vsekakor ni tretja), naj mi služi protiutež idealizma – empirična znanost (ob tem puščam ob strani percepcijo svetlobe skozi teorije fizikov). Pokazati želim še en obraz svetlobe, njeno zastrašujočo moč.

Znano je, da atomska orožja ob sprožitvi oddajo ogromne količine elektromagnetnega sevanja v obliki vidne, infrardeče in ultravijolične svetlobe. “Svetlobni udarec” seže mnogo dlje kot neposredni udarec eksplozije. Sproščena svetloba je tako močna, da lahko ljudem prežge oči, povzroči opekline in zaneti požare. Pri bombardiranju Hirošime je svetlobni udarec toplotnega sevanja, ki ga je sprostila detonacija atomske bombe, dobesedno vžgal “sence” v stene (glej sliko zgoraj). Svetloba je namreč “pobelila” vse na svoji poti in kjer je naletela na ovire, tam je material ohranil svojo pravo temnejšo barvo – tako so nastale te zanimive “sence”. Ta collateral damege, kot bi ga danes verjetno imenovali američani, pa je prizadel tudi ljudi. Na izpostavljenih mestih na človeškem telesu je svetloba povzročila hude opekline (glej sliko spodaj – vzorec mrežastih črt je nastal, ko je svetloba prodrla med vlakni kimona in povzročila opekline).

Če smo naše popotovanje po (upam, da ne preveč) krivih poteh začeli s svetlobo oz. z lučjo, kot medijem za samospoznavanje in, kot ljubko hčerko Platonovega sonca, smo zdaj – paradoksalno – prišli do njene temne strani. Pokazala se nam je kot agresivna in patogena. Pokazala je, da ne želi biti medij, ne želi, da se v njej spoznavamo, razsojamo, se pri njej napajamo, iščemo v njej resnico in moč. Če gremo nekoliko predaleč jo lahko – in s tem ne bi zagrešili večje napake od tistih, ki oznanjajo konec in smrt zgodovine, ideologije ali subjekta – priznamo za začetek in rojstvo zgodovine, ideologije in subjekta, seveda ves čas govoreč o njenem simbolnem pomenu. Nenazadnje je prav svetloba oz. luč prvo, kar naj bi ustvari krščanski bog, z njo in v njej pa posledično ustvari tudi že naštete elemente. Modri so se zavedali kako pomembna je torej njena funkcija in kako silna njena moč. Človeštvo pa je moralo pasti tako globoko v temo misinterpretacij in laži, da se je po stoletjih popolne dominacije religije strahu in smrti, komaj izkopalo – z razsvetljenstvom. Prvim. Zdaj v temi čaka na drugo.

Dialektika doživljanja

2007-03-16T16:51:00.000+01:00

Verjamem, da gre pri vsakem doživljanju za neko vrsto sinestezije. Hkrati namreč prejemamo več različnih dražljajev, ki jih kljub sposobnosti (pre)usmerjanja pozornosti ne moremo povsem izolirati. Vendar tu ne gre za popolno sinestezijo, kjer bi npr. ob poslušanju glasbe 'videli' barve. Ne gre za zamenjavo enega občutka z drugim, ampak za zlitje le teh v ne(raz)ločljiv preplet. Vendar pa to zlitje ni proces ali dogodek, ampak že prvotno, dano, apriorno stanje. V trenutku torej obstaja celostna zaznava, celostno doživetje.

Ko zapišem svoje zaznave (na primer v obliki sestavka, poročila) in jih tako razgrnem pred sabo, jih lahko motrim v njihovi partikularnosti. Motrim pravim, ker jih ne morem več doživljati, vsaj čutno ne. Motrim jih lahko, ker je totalnost celostne zaznave razkosana na partikularnosti. To mi omogoča analitična funkcija miselnega aparata, ki temelji na formalni logiki. Vendar pa je takšen razkroj možen le v raztopini, ki erodira samo bistvo, presežek, ki ga daje doživljanje. S tem, ko ločimo in osamimo zaznave (če lahko sploh govorimo o zaznavah v množini v istem trenutku), njihovo sočasnost pa nakažemo z logičnim operatorjem IN, uničimo prepletenost, uničimo nevidno vez enosti.

V nadrealistični metafori se izgubi tisto tretje v primeri (logični operator IN), torej nek medij oz. vezni člen umanjka. Ta manko pa ne povzroči razpada in ločitve celote, temveč nasprotno - elementa 'suneta' en proti drugemu in se združita v prepletu. Vezni člen, ki se je prej kazal kot povezovalec, se zdaj post festum kaže kot ločevalec, kot odvečen. Če umanjka, nikakor nismo hendikepirani v doživljanju, temveč edinole v interpretaciji izkustva. A o čemer ne moremo govoriti (niti samemu sebi), o tem moramo molčati. In ker se težko zadovoljimo s pasivnostjo doživljanja in z neizrekljivostjo doživetega, poskušamo pobegniti v sfero rezoniranja, namesto, da bi se prepustili doživljanju. Zato ima večina ljudi probleme pri 'razumevanju' nadrealističnih metafor. Teh namreč ni mogoče razumeti, jih je pa mogoče doživeti in s tem dojeti.

Matematika oz. matematična formalna logika ne pozna stanja združenosti ali prepletenosti. Matematika prav tako ni sposobna združevati, in pri tem ohranjati dvojnost v enosti - z vsakim združevanjem poraja nov subjekt. Nezmožna je misliti mnogoterost, če prej elementov ne loči med seboj. Dialektika nastopi, kjer formalna logika odpove. Omogoči nam misliti ne le dvojnost v enosti, marveč nam omogoči transcendirati logične zakone, tako, da lahko rečemo: Celota je več kot deli, ki jo tvorijo. Ta presežek, ki je imanenten sintezi v odnosu do teze in antiteze ni zvedljiv na matematično-logične kategorije. Lahko ga dojamemo le intuitivno, nikakor pa ne racionalno.

Čar jezika poezije je ravno v tem, da nam ponudi več, kot nam je sposoben ponuditi 'normalni' jezik. Poetični jezik s transgresijo logičnih zakonov in s pomočjo dialektike ponuja najboljši približek doživetja.

Nietzsche in Kim Jong-il: Juche in volja do moči

2007-02-19T18:14:00.000+01:00

Po daljšem obdobju zaposlenosti in aktivnega lenarjenja mi je spet postalo dovolj dolgčas in nastale so vrstice, ki jih pravkar berete. Gre za nekoliko daljšo in nekoliko bolj zmedeno pisarijo, ki sem jo že nameraval zbrisati, a jo vseeno objavljam.

Med oddihom sem si dal opraviti z Nietschejem, med drugim z njegovim zadnjim delom Ecce Homo. Zanimivi so mi bili, poleg vsebine, predvsem podnaslovi oz. naslovi poglavij dotične knjižice, ki se glasijo takole:

Zakaj sem tako moder
Zakaj sem tako pameten
Zakaj pišem tako dobre knjige
Zakaj sem usoda
Bojna napoved (je odpadlo)
Kladivo govori (je odpadlo)

Samozavest, bolje neizmerna samovšečnost zgoraj zapisanega je očitna. Naj v avtorjevo opravičilo navedem relevantne okoliščine: genialni filozof se je kmalu po dokončanju tega dela začel nazivati z Napoleonom, glavnega zdravnika psihiatrične bolnišnice v Baslu, kjer je bil nastanjen, pa s Princem Bismarckom.

Če pustimo ob strani špekulacije o vzrokih duševnega zloma in se osredotočimo le na podnaslove, ugotovimo, da ti niso le produkt Nietzschejeve samovšečnosti (kakršnakoli primerjava s Heraklitom se mi v tem kontekstu ne zdi smiselna), ampak izraz epistemološke in posledično eksistencialne krize, v kateri se je znašel avtor. Nietzschejeva filozofija, filozofija volje do moči, prevrednotenja vseh vrednot, filozofija totalnega izničenja in hkrati megalomanske kreacije pomeni nalaganje vedno težjih bremen. Človek, ki požge za seboj vse mostove vrednot, prepričanj in spoznanj, ki kot ideal in arhimedovo točko obstoja postavi nekaj, kar je še-v-postajanju, ne more zdržati pritiska. Takšen, do sebe popolnoma iskren skepticizem je samomor. Lažnivemu Descartesu se kaj takega nikoli ne bi moglo primeriti. Njegova skepsa, ki je plast za plastjo navidezno odstranjevala spoznanje, je ves čas držala v roki figo - nikoli se ni odrekla Bogu. Descartes ni niti za trenutek podvomil v njegov obstoj, v 3. meditaciji je tako izhajal iz že apriornih predpostavk.

Nietzsche je kljub svoji deklarirani drži - antidogmatičnosti - postajal vse bolj dogmatičen. "Med dva niča zavit", kakor je svoj epistemološki položaj označil v eni izmed poznih pesmi, je iskal trdna tla. S tem ko je potolkel krščanstvo je potolkel svoje otroštvo, privzgojene vrednote, vero. Osvobodil se je, a le na videz. "Iz sedme samote" (še en izraz, ki ga je uporabljal za označevanje svojega položaja), je ustvarjal nova tla in jih s časoma dogmatiziral ter s tem utrdil. Nanje je postavil idejo Nadčloveka - projekcijo zaželenega, fantazijo iz obupa. S poudarjanjem moči je prikrival svojo nemoč, v mislih je bil lahko to, kar si je želel, pa ni mogel. Pred uničujočimi življenjskimi porazi (šibko zdravje, odslovitev iz vojske zaradi nezmožnosti, neuspeh v ljubezni, prekinitev poučevanja, slab sprejem njegovih knjig, prekinitev prijateljstva z Wagnerjem, vse bolj zaostreni odnosi z mamo in sestro) se je obračal v eshatološko prihodnost in iskal rešitve v mesiji Nadčloveka.

Zanimiva sta zlasti zadnja dva podnaslova:

Bojna napoved (je odpadlo)
Kladivo govori (je odpadlo)

Za pretirano samozavestnimi besedami sledi popolna odsotnost dejanj (je odpadlo). Ostaja le še prepričanje v svojo moč, v svoj prav. Dogmatizirano prepričanje, ki ne skriva več, da stoji na trhlih nogah in je povsem onesposobljeno. Gre za voljo do moči, ki se je v svoji končni instanci obrnila proti sami sebi, da bi v samopotrditvi našla to, česar ni mogla udejanjiti.

---------------------------------------------------------------
Vendar kaj ima Nietzsche in njegova zgodba ter filozofija opraviti z Kim Jong-ilom? Zakaj vzporejam navidez popolnoma neprimerljive stvari in iščem povezave tam, kjer jih ni? Bom poskusil pojasniti...

Evidentno je, da ima Kim Jong-il, kakor pred njim Nietzsche, številne fizične in psihične manjvrednostne komplekse. O njegovem rojstvu in otroštvu ter mladosti ni zanesljivih podatkov ali pa so ti izmišljeni, mitizirani in diktatorja poveličujejo (uradna biografija na primer pravi, da se je ob njegovem rojstvu(napovedala naj bi ga lastovka) na gori Paektu pojavila dvojna mavrica). Vendar primerjava na osnovi ene značilnosti ne zdrži. Gre za kompleksnejšo podobnost, ki pa izhaja iz te primerjave. Juche se v kar nekaj značilnostih ujema z Nietzschejevo filozofijo, predvsem filozofijo Nadčloveka in volje do moči. Koncepta Nadčloveka in volje do moči sta bila zlorabljena in sta služila kot podpora nacizmu, v osnovi pa je Nietzschejevo filozofijo ob primerni stopnji nerazumevanja mogoče uporabiti za ideološki temelj katerega koli totalitarnega sistema.

V čem se Juche razlikuje od ostalih ideologij, ki imajo izvor v marksizmu? Doktrino Jucha je sicer uvedel že oče sedanjega Korejskega diktatorja Kim Il-sung, Kim Jong-il pa jo je še utrdil. Osnova Jucha je trditev, da je "človek gospodar vsega in ima moč, da odloča ter spreminja svet". Prepotentna antropologija te doktrine ustvarja mit neodvisnega vsemogočnega in samozadostnega človeka - Nadčloveka. Pot do Nadčloveka je po doktrini Jucha zelo podobna tisti, ki jo najdemo v Trockijevi ideji o permanentni revoluciji, še prej pa v Babeufovi "vzgojni diktaturi". Gre za evolucijo, za očiščenje človeka skozi revolucijo. S tem, ko revolucionira družbo, vzgaja samega sebe. Zadeva je v osnovi precej stalinistična, s poudarkom na samozadostnosti in usmerjenosti navznoter. Juche pa ima eno zelo zanimivo in edinstveno značilnost: Ne dela si iluzij o prihodnosti, ko bo v bogati družbi vsakdo delal po svojih zmožnostih in prejemal po svojih potrebah. Uči asketizma, navaja na trdo delo, samoodrekanje in nesebičnost sta povzdignjena in idealizirana do te mere, da preraščata svoj prvotni namen - solidarnost in skupno dobro. Gre torej za sintezo zahodne marksistične teorije in vzhodne komunistične prakse.

Za dokaz, da mislijo resno - video Severnokorejske posebne vojaške enote in njihovih treningov si lahko ogledate tule.

V stvarjenju nauka se je pojavil enak moment, ki je dovršil Nietzschejevo epistemološko krizo. Šlo je za dogmatizacijo, ko se je volja do moči zaradi deziluzije ob izgubi podpirajočih jo predpostavk, obrnila sama proti sebi. Šlo je za enak obupen poskus, da bi režim našel oporo v nečem, in jo je našel - v klenem, čistem, novem, vsemogočnem delavcu, ki pa ni del črede, nasprotno, dviga se nad čredo. S tem pa pridemo te formulacije: delavec se (kot posameznik) dviga nad čredo, kot razred pa se proletariat ne more dvigniti nad nič drugega, razen nad samega sebe. Torej venomer tekmuje sam s seboj, se prekaša in izboljšuje. V ideal pa se, tako kot v Nietzschejevem primeru zareže samozavedanje, ki osveži spomin na nesposobnosti, od koder izvira dogmatizem Nadčloveka.

Nadčlovek, volja do moči in Juche niso koncepti prihodnosti. So le nedosegljivi ideali, patološke pokveke bolnih stvariteljev, rezultat predolgega slepljenja samega sebe, ki se lahko konča le z duševnim samomorom.

Jajce ali kokoš?

2007-01-10T00:29:00.000+01:00

Praznikov je konec in življenje se po streznitvi od alkohola in ob pogledu na rdeče številke bančnih izpiskov, spet vrača v svoje ustaljene tirnice. Zabave je konec, vreme je slabo, nekateri pa imate (oz. imamo) pred seboj še nič kaj veselo izpitno obdobje. Nič kaj spodbudno, a treba se je prilagajati. Tako se spet vračam k bolj neaktualnim temam in patetičnim poskusom filozofske spekulacije. Tudi predmet tega posta ni preveč 'svež' in 'izviren': Kaj je bilo prej - jajce ali kokoš?

Če ne razmišljamo, temveč intuitivno in zdravorazumsko »ugibamo«, imamo dve izbiri: 1.) Prvo je bilo jajce, saj je začetna faza razvoja kokoši, njena zarodna oblika, 2.)Prva je bila kokoš, saj je prednica, mati novonastalega bitja, ki se manifestira v jajcu. Pri tem seveda nismo upoštevali, da sta tako jajce, kot kokoš hkrati začetni in končni fazi, prednik in naslednik.

Vprašanje ima skrito zanko, saj zahteva razrešitev, ki bi bila holistično zasnovana in dialektično dokazana. Taka rešitev pa je nemogoča, saj je problem pred nami izoliran, vzet iz konteksta evolucije in kot tak oropan svojega neprestanega spreminjanja, ki je neodvisno od njegovega cikličnega gibanja. Če gledamo stvar iz drugega vidika, ugotovimo, da ni problematično le vprašanje kaj je bilo prej, težava tiči tudi v razmejitvi obeh pojavnih form istega bitja. Ti formi sta časovno definirani, torej stalni samo v nečem: v spreminjanju. Med obema momentoma razvoja (jajcem in kokošjo) tiči še daljša razvojna faza (piščanec). Prav tako se pred našim izhodiščnim momentom (jajcem) pojavlja še problem nastanka jajca, moment v katerem še-ne-jajce postane jajce. Gre torej za krog, ki nima le dveh diametralno nasprotnih momentov (obodnih točk), temveč so momenti razvoja živega bitja, v tem primeru kokoši, točke, ki so neskončno goste na krožnici. Razvoj ima torej dva poteka:

1.) časovno krajšega, kratkoročnega, ki je cikličen in zajema konkretne osebke in 2.) daljšega, dolgoročnejšega, ki je linearen evolucijski in zajema celoten rod: kokoš kot splošni pojem.

Gre torej za prastari problem nezmožnosti kakeršnega koli abstrahiranja konkretnega. Kakor v realnosti ne obstajajo spošni pojmi trikotnika, človeka in mize, ampak le trikotniki, ljudje in mize sui generis. Če abstrahiramo, ustvarimo kategorijo, ki je ločena bitnost. Torej razvoj ne poteka kokoš-jajce-kokoš-jajce-kokoš-… ampak se bodisi s parom kokoš-jajce ali jajce-kokoš zaključi. Rod gre naprej v neskončnost, posamezni osebki pa umrejo.

Poleg tega ljudje jezikovno ne moremo biti dovolj fleksibilni, da bi sledili neznatnim spremembam. Kokoš je bila pred 500 leti kokoš, zdaj je kokoš in čez 500 let bo tudi gotovo kokoš (iz našega vidika). Dejstvo pa je drugačno: Beseda kokoš je uporabna samo za opis trenutne evolucijske stopnje nekega živega bitja. V stopnji razvoja kokoši bodo namreč v 1000 letih nastale genetske spremembe, pa čeprav še tako majhne. Ne le da kokoš čez 500 let ne bo enaka, kaj šele ista kokoš, tudi današnja kokoš jutri ne bo več ista. Če zastavimo še bolj radikalno, pa lahko rečemo, da je vsaka beseda, ki opisuje, pojem podvržen spremembi, zastarela in neustrezna. Ljudje smo se zadovoljili s kompromisno, praktično rešitvijo, poznati pa moramo njene omejtve.

A ti dve diametralno nasprotni instanci nikoli ne moreta obstajati ločeno, sami za sebe. Jajce ne more obstajati brez kokoši in kokoš ne brez jajca. Prav tako ločitev ni bila možna v preteklosti. Torej sta mogla jajce in kokoš začeti obstajati hkrati. Morda. Tudi če poskušamo zagato razrešiti s pomočjo drugačnih perspektiv in pristopov, se od problema le oddaljimo. Idealisti bi tako za prvotno postavili idejo kokoši ali jajca, s tem bi problem le prenesli v sfero metafizike, bistvo pa bi ostalo enako in nerazrešeno. Naj poskušamo razrešiti problem s pomočjo analize morebitnih zmot v percepciji časa? Vendar tukaj ne gre za preprosto Zenonovo apurijo, gre za Čas in njegovo pojmovanje. Morda pa je pri tem banalnem primeru najbolje, da uberemo pragmatični pristop in zavržemo problem, kot nebistven in nepomemben. A tukaj se spet pojavi nasprotje med konkretnim in abstrahiranim - zavržemo sicer banalni konkretni primer, ki pa v sebi hkrati nosi abstrakcijo. In to je hkrati moj ugovor tistim, ki menijo, da ni vredno, da bi filozofija za svoj predmet jemala banalnost. S pomočjo nje namreč na induktiven način prihaja do splošno veljavnih resnic. Če filozofija za predmet jemlje kinderjajčke, obred dvorjenja slavčkov ali uriniranje klošarja v javnosti, to ne pomeni, da se je spustila na nižjo raven. Pomeni le to, da poskuša biti inovativna s tem, da išče nove vire in jih abstrahira ter iz njih sestavlja splošnejše vzorce. Treba je najti ravnotežje med buržujsko zazrtostjo v metafizične višave in primitivno utilitaristično-pragmatično percepcijo. A kopja se ne lomijo (oz. se ne bi smela lomiti) pri predmetu filozofije, temveč pri njenih metodah in rezultatih.

Novoletni simboli in sugestije

2006-12-31T17:35:00.000+01:00

V leto 2007 je že vstopil daljni vzhod. In ravno 31. december je ponavadi edini dan, ko slišimo za Bairiki, Kiribati in druge otočke z eksotičnimi imeni. Vzhodna svetovna periferija se ponavadi v novice prebije le na zadnji dan v letu. Obrobne državice se lahko običajno v ospredje prerinejo le če imajo katero izmed naslednjih značilnosti:

1. bizarno-absurdni voditelji in režimi (Belorusija, Turkmenistan, Severna Koreja)
2. vojna, ki tam poteka (Etiopija)
3. masovno kršenje človekovih pravic (Somalija, Ruanda)
4. norčevanje zahodne civilizacije iz njihove kulture (Kazakstan)
5. so predmet okupacije velesil (Afganistan, Irak, Čečenija)

Vstop v novo leto je torej velikega pomena za promocijo vzhodne periferije. Kako pa praznujejo večje in bolj znane države, kot denimo Avstralija? Za primerjavo si poglejmo sliko novoletnega Sydneya in prednovoletne Ljubljane:

Če gre pri perifernih državicah za zunanjo sugestijo, za željo po tem, da se čudno zveneča imena ugnezdijo v ušesih Centra, gre, kot je to jasno razvidno iz obeh fotografij pri državah z boljšo geopolitično pozicijo, za notranjo sugestijo, sporočilo namenjeno njunim prebivalcem. Tako je Novo leto čas latentnih pozivov, prikritih namigovanj pa tudi bolj odkrite propagande.

Ne vem, kaj so v Avstraliji želeli doseči s tem, ko so nad stavbo veličastne sydneyske opere dvignili ogromen rdeč obešalnik. Je pa slovenska okrasitev, ki jo je avtor tudi sam razložil, precej bolj jasna. Črta nad Tromostovjem ni, kot si mnogi napačno predstavljajo, zvezda repatica oz. komet. Gre za ogromen spermij, ki v danih okoliščinah (problem rodnosti) jasno sugerira in napotuje, kaj imajo prebivalci storiti. Upajmo, da bo pomagalo. Vsekakor pa je bolje, da se izogibamo postavljanju rdečih obešalnikov za novo leto. Že barvo samo lahko povežemo s številnimi nam znanimi substancami (kri, polpretekla zgodovina, refošk). Tudi objekt - obešalnik se odlično umešča v naš prostor (obešanje/samomor - smo država, ki je 5. na svetu po številu samomorov). Takšen simbol bi sicer dobro ponazarjal našo narodnost, ne bi pa bil nič kaj vzpodbuden. Morda pa so, če se malo (grenko) pošalimo, Avstralci želeli proslaviti tudi obešanje Sadama Huseina. Kdo ve...

...skoraj bi pozabil: ŽELIM VAM PRIJETEN VSTOP V NOVO LETO!

Prežvekovanje

2006-12-27T00:01:00.000+01:00

Irak je le še ena prežvečena tema. A dandanes so pravzaprav vse pomembne zadeve ničkolikokrat prežvečene in se prežvekujejo še naprej. Neskončno prežvekovanje že prežvečenega, a še ne dovolj prežvečenega se skriva v samem objektu prežvekovanja. Ta je enostavno neprežvečljiv, njegovo jedro je pretrdo, da bi ga mogli prežvečiti. Gre za jedro iraškega problema - jedro, ki je s strani najmočnejših svetovnih akterjev ideološko konstruirana resnica. In ko se politični nazor spremeni v slepo ideologijo, ta pa v fanatično religiozno prepričanje, ostane prežvekovanje trdih in neokusnih grižljajev neokolonialistične torte edini način ohranjanja političnega ateizma.

Še pomnite, kaj je bil uradni casus belli za invazijo, ki so ji napadalci nadeli plemenito zveneče ime "Operation Iraqi Freedom"? To je bil sum, da Irak razvija jedrsko orožje in predstavlja grožnjo mednarodni skupnosti. In kje je zdaj to famozno orožje, ki so se ga američani nepopisno bali? Mar niso ameriški predsatvniki v Varnostnem Svetu tik pred invazijo z vso gorečnostjo vehementno dokazovali (celo s pomočjo satelitskih posnetkov), da ima Irak jedrsko orožje? In če je bilo iraško posedovanje tovrstnega orožja dvomljivo, ni nobenega dvoma o jedrskem programu Severne Koreje, ki je mnogo nevarnejša od Iraka. Odgovora zakaj se G. Bush ni raje odločil za vojaško posredovanje v Koreji, verjetno ne bomo dobili. Glavni razlogi pa so verjetno bili: 1. slabe izkušnje z vojskovanjem v džungli, 2. v Koreji, v nasprotju z Irakom ni nafte, 3. napad na Severno Korejo bi verjetno zelo razburil Kitajsko, 4. v kolikor bi ZDA strmoglavila severnokorejski režim, bi morala poskrbeti še za humanitarno pomoč, v nasprotnem primeru bi polovica prebivalstva dobesedno umrla od lakote in 5. Korejski polotok američani vsaj deloma obvladujejo (baze v J Koreji in na Japonskem) in zanje nima večjega strateškega pomena, Irak pa ima izjemno pomemben geo-strateški položaj. A ves ratio, vsi argumenti in logika padejo v vodo, ko politika poleti na krilih čustev. V Iraku so umrli tisoči američanov (kar je v primerjavi z 52.000 - 57.000 iraškimi civilisti malo), katerih svojci zahtevajo smoter, ki bi upravičil njihovo smrt. Smoter invazije so ameriški mediji izkrivili in zreducirali - ta smoter je postal enostranska personifikacija zla - Sadam Husein. Ne jedrsko orožje, ne grožnja mednarodni varnosti, ampak 69-letni starček je razlog za smrt ameriških vojakov.

Danes je Iraško prizivno sodišče potrdilo smrtno kazen, ki jo je posebno iraško sodišče izreklo Sadamu Huseinu za zločine proti človečnosti. Čez mesec dni, ko bodo osovraženemu grešnemu kozlu spodmaknili leseni podstavek in bo z višine omahnil v smrt, bo to le simbolno dejanje. Veliki ameriški lutkar bo prerezal vrvice življenja lastni lutki, ki se je pregrešila nad njim. Takrat ne bo veliko prežvekovanja, saj bi bilo vsako prežvekovanje zaman. Bodo le solze, ki jim ena smrt ne bo vrnila življenj mnogih, ki so jih izgubili. A življenja tako ali tako niso pomembna dokler religiozna politična ideologija stoji suvereno in dokler dolarski bankovci - produkt trpljenja mnogih - brišejo solze slepih oči.

Tragično-komični internet: povezave

2006-12-24T23:40:00.000+01:00

Na tem mestu svoje pozornosti ne bom posvečal holistični in kvazi-intelektualistični obravnavi fenomena interneta, ki se svojemu "profesionalizmu" navkljub, rado sprevrže v moraliziranje. Ne, ne želim moralizirati (čeprav to na subtilen način počne že naslov posta), ne želim soditi - le pokazati in prikazati želim vse čare in ne-čare interneta. Spodaj je navedenih nekaj linkov, ki so pritegnili mojo pozornost in pretresli mojo tenkočutno percepcijo. Kot že naslov pove, lahko zanje rečem, da so tragično-komični, kar pomeni, da se znajdejo nekje vmes med obema poloma - tragičnim in komičnim. Vendar njihova lega znotraj tega kontinuuma ni le pasiven položaj. Internet s svojo neposrednostjo, eksplicitnostjo, prodornostjo in še marsičem ustvarja nove meje, nove skrajnosti - ponovno definira pojma tragičnosti in komičnosti.

Začnimo s slovenskimi povezavami. Ponujam le štiri, da se ne nasitimo preveč:

Bodoči Barovci... http://www.glasujzame.com/

Spletno pokopališče http://www.osmrtnice.com/ (trenutno "na žalost" prenavljajo stran)

Leglo sovraštva in diskriminacije pod krinko klenega slovenstva http://www.tu-je.si/

Šola Zoofilije oz. Kako ujeti kozo, in jo nateg... http://zoosola.host.sk/

Pa še tuje cvetke:

Odkod anoreksija, bulimija in želja po ekscentičnosti? http://barbie.everythinggirl.com/ in http://myscene.everythinggirl.com/home.aspx

Stran posvečena mačkam, ki so podobne Hitlerju http://www.catsthatlooklikehitler.com/

Klasika http://www.rotten.com/ in njene variacije http://www.siklink.com/siksites.htm

Najdi grob http://www.findagrave.com/

Nasveti za pisanje poslovilnega pisma pred samomorom http://www.axe-s.com/tips/

Ena od strani, kjer dobite navodila za izdelavo bomb, ponarejanje denarja in podobne kriminalne aktivnosti http://home.tiscali.be/comicstrip/anarcook/indanarcook.html

Ime pove vse http://www.uglypeople.com/

Stran, z zanimivimi risankami (najbrž poznate, če ne, si poglejte kakšno epizodo Salad Fingersa) http://www.fat-pie.com/

Od Vikingov do kapitalizma

2006-12-23T17:49:00.000+01:00

Danes na celotni svetovni trg, njegove instrumente in notranjo dinamiko gledamo kot na nekaj samoumevnega, od nekdaj obstoječega. Zdi se, kot, da gre za nenastalo, neminljivo in nedoumljivo formacijo, za nekakšno manifestacijo Njegove volje. Tak kapitalistični panteizem je iztiril iz tirnic svojega časa, mostove do svoje preteklosti je požgal in le-to zavil v dim razodetja. Neoliberalistični in libertaristični apologeti pridigajo o enakih možnostih za vse, ustvarjajo idealni svet, ki ga postavljajo v nedoločeno eshatološko prihodnost - ko bo nastopila apokalipsa in bo vsakdo sojen po svojem premoženju (ki naj bi bil po njihovem mnenju produkt posameznikovih izbir). Takšno neupoštevanje determinizma pa je v svojem bistvu ravno najbrutalnejši determinizem. Sklicevanje na svobodno voljo ob neupoštevanju okoliščin je manifestacija nesvobodnosti in ujetosti.

Zgodovina kapitalizma je tesno povezana s številnimi procesi, zato ne moremo sprejeti teze, da se kapitalizem začne šele z industrijsko revolucijo. Tudi če izsledimo začetke kapitalističnega načina proizvodnje in jih identificiramo s prvobitno akumulacijo kapitala, zamolčimo del zgodbe in prikrijemo njegov izvor.

Ni naključje, da so trenutno največje kapitalistične države predstavnice zahodne Evrope in njenega civilizacijskega podaljška - Amerike. Čeprav so v predkolonialni dobi obstajali številni mednarodni subjekti, sposobni ekspanzije, kolonizacije in kolonializma, pa je le zahodna Evropa iz te dobe izšla kot velesila. Omenim naj le dva primera potencialnih velesil (ki bi to tudi postale, v kolikor bi se usmerile v ekspanzijo in kolonizacijo): Kitajska in muslimanski Bližnji vzhod. Pomembno je poudariti, da zahodnoevropske države niso imele nobenih bistvenih prednosti v predispozicijah; niso bile niti tehnološko, vojaško, ideološko ali kakorkoli drugače superiorne. Toda zakaj so se v kolonialistične matice razvile zahodnoevropske države in ne na primer Kitajska? Odgovor je enostaven, a ne enoznačen - zaradi bistveno drugačne filozofske tradicije, ki je vplivala na razlike v prednostni obravnavi notranje/zunanje politike. Kitajska, zavita v vato konfucijanskega nauka, je bila izrazito notranje usmerjena in je vodila izolacionistično politiko. Kaj pa Evropske države?

Zahodnoevropska filozofska misel je pogosto priviligirana. Morda zato, ker je bolj razumljiva in ne zapada tako zlahka v misticizem, morda zato, ker je deloma bolj kompatibilna z današnjim kapitalističnim sistemom. In prav ta kompatibilnost je omogočila Veliki Britaniji in njenemu civilizacijskemu podaljšku, da sta se razvili v kapitalistični supersili. Za trenutek si v spomin prikličimo zgodovino Anglije. Ta je v nasprotju z velikim delom Evrope le počasi in nepopolno spoznavala grško filozofijo. Tudi Rimljani se na otoku niso dolgo obdržali in niso zapustili pomembnejših vplivov. Krščanstvo je sicer zajelo vso Veliko Britanijo, a je bilo zaradi slabe podlage (nepoznavanje neoplatonističnega izvora krščanstva, nezmožnosti prebivalstva, da bi se z njim identificiralo in relativno velike moči poganskih kultov) dokaj šibko zakoreninjeno. Anglija je bila podvržena stalnim napadom Vikingov, severnih ljudstev s skrajno barbarskim načinom življenja in dokaj primitivno duhovno tradicijo. Ta ljudstva niso cenila dela, raje so plenila in ropala bogate obmorske naselbine. Normani, v Franciji naseljeni potomci Vikingov, ki so se le deloma civilizirali (sprejeli so krščanstvo in se stalno naselili), so si pod vodstvom Viljema Osvajalca pokorili Anglijo. To je bila ena izmed ključnih točk v angleški zgodovini in eden izmed razlogov za razlike na številnih področjih med Otokom in celino. Dasiravno so se Normani asimilirali in postali zgledni kmetje, se nikdar niso otresli svoje koristoljubne mentalitete. Ostali so kruti individualisti, brez smisla za soljudi. Ves zgodovinski potek se odseva v njihovi filozofski tradiciji. Od empiristov (Locke, Hume), do utilitaristov (Mill, Bentham), ki so v svojih hladnih, matematično natančnih formulacijah postavili temelje za kasnejši pozitivizem in pragmatizem (ta se je razvil predsem v ZDA). Angleška filozofska tradicija je vselej bila mrtvohladen anticipator in zagovornik brutalne liberalne politike izkoriščanja, nelegitimnega prisvajanja, celo najbolj perverznega in odkritega ropanja, tako doma, kot v kolonijah. To je filozofska tradicija, ki je do kraja razvila argumentacijo nepravičnosti, tradicija, ki je v celofan pravičnosti in skupnega dobrega zakamuflirala prastare roparske intence lastnega neciviliziranega bistva.

Kapitalizem nastopa danes v svoji najpopolnejši formi, njegova materija, njegovo bistvo pa je še vedno nelegitimno prisvajanje - rop! Plenjenje, kolonizacija, in neokolonializem so le tri faze nelegitimnega prisvajanja, so le tri manifestacije primitivnega koristoljubja, ki ne pozna sočloveka. Idejni očetje kapitalizma so bili Vikingi!

V besedi je moč

2006-12-06T14:16:00.000+01:00

Ne, tu ne bo govora o enem izmed albumov Murata & Josa. Ker pa je naslov pomenljiv in zelo dobro povzema sledečo pisarijo, si ga bom privzel za izhodišče.

Velikokrat se dogaja, da o čem intenzivno razmišljamo, se v mislih izražamo in ustvarjamo. A takšna dejavnost ima pomen le za nas, hkrati pa je tudi časovno omejena. Če svojih misli ne pretvorimo v sredstvo, ki ga bo razumel zunanji svet, potem nismo naredili ničesar (ni mi treba posebej poudarjati, da tudi, če misli pretvorimo v besede, se pri tej pretvorbi nekaj nujno izgubi). Potem ves miselni proces, ki se v nas dogaja, objektivno ne obstaja. Vsi veliki misleci so torej morali imeti dobro razvito sposobnost, da to svoje miselno bogastvo izrazijo. Oziroma povedano drugače: Prav mogoče je, da so bili ti že stokrat v mislih preseženi, da so jih dopolnile neštete teorije, da so se v različnih glavah pojavljale vsakovrstne genialne ideje, ki pa jih ne poznamo, saj niso bile nikoli zapisane, izrečene ali kakorkoli drugače posredovane zunanjemu svetu.

Že od nekdaj me je zanimalo, kaj se dogaja v glavah ljudi. Ne le 'navadnih', ampak in predvsem tudi 'nenavadnih'. Kako razmišljajo geniji, kako pripadniki neciviliziranih plemen, kako duševno moteni in drugače hendikepirani ljudje? Je v njihovem mišljenju bistvena kvalitativna razlika, ali gre le za (ne)sposobnost izražanja? Podoba bitja z ogromnim miselnim bogastvom, ki pa nima možnosti izražanja le-tega, je vsekakor fascinantna, a zastrašujoča obenem. Takšne podobe je sicer za nemogoče naredila nevroznanost, ki je z empiričnimi metodami odkrila korelacijo med številom sinaps in intenzivnostjo miselnih procesov, čeprav slednje ne moremo meriti neposredno. Tudi logični zdravorazumski premislek, da mora bitje, ki pozna in razume bistva in biti stvari in odnose med njimi, skoraj nujno zapopasti tudi njih pojme. Ideja o duhu velikega misleca, ujetem v telesu prizadetega ali norega človeka se zdi torej fantastična in neverjetna. A poglejmo le primer Friedricha Nietzscheja - veleum, ki je končal v umobolnici. Vzroki za njegov mentalni kolaps so neznani, strokovnjaki so kot možne navajali vse od sifiličnih okužb, do možganskega raka. Ali je Nietzsche v slabih par tednih izgubil celotno možnost mišljenja, ali pa je, in to se mi zdi bolj verjetno, izgubil le možnost izražanja? Ali je bil tudi takrat bolni um, ki ga je bilo treba zdraviti, ali veleum, ki naj zdravi druge? Je bil prehod v stanje 'norosti' progresiven ali recesiven? Thomas Bernhard nekje v Izbrisu izrazi željo, da bi znorel že pred pedesetim letom. Ironična, a bivalentna zahteva po neznanem, ki se ga sicer bojimo, a je hkrati pot do nas. Je norost popolna manifestacija subjektovega samospoznanja, ki se zaradi svojega odkritja povsem loči od zunanjega sveta in pogosto postane introvertiran?

Če se spet vrnemo k problemu pretvorbe misli v besedo, ugotovimo, da ni univerzalne komunikacije. Vsaka beseda, kretnja in simbol je partikularen izraz naših misli. Kako bi človek komuniciral z nezemeljskim bitjem (hipotetično predpostavimo njihov obstoj), če ne zna komunicirati nikakor drugače, kot s pomočjo svojih specifičnih znamenj? In za tako nezemeljsko bitje bi bili verjetno to, kar so za nas psi ali pa delfini.

Prazni prazniki

2006-11-23T18:02:00.000+01:00

Po prejšnjem, nekoliko neposrečenem kvazi-filozofskem postu, sledi danes nekoliko bolj osvežilni zapis. Kot verjetno veste (ali pa tudi ne), praznujejo Američani danes Tengzgivingdej (Zahvalni dan). Praznik ko se Američani zbirajo na grotesken umetno idiličen način in se bašejo s puranom, spečenim v mikrovalovki in polnjenim po starem babičinem receptu (90% sestavin pa je vseeno iz konzerv) ni sicer nič kaj mikavna tema. Vendar pa je ta praznik zanimiv, ker je eden izmed redkih Ameriških praznikov, ki niso prodrli v naš kulturni prostor. Verjetno zato, ker ima, za razliko od številnih drugih praznikov iz anglo-ameriškega kulturnega prostora, bolj nacionalno-zgodovinsko konotacijo. Za to tudi ni primeren za "izvoz", kot sta na primer Haloween (Noč čarovnic) in Saint Valentine's Day (Valentinovo). Čeprav težko, se bom izognil protiglobalističnemu moralizirajnju o izgubi lastne kulture in identitete. Sicer mikavna tema je že a priori nesmiselna, saj se vsega skupaj še predobro zavedamo in, razen nekaj osamljenih idealistov, ne verjamemo, da se ima stanje v kratkem izboljšati. V splošnem obupu, v katerega sem bil po krivdi lastnih misli pahnjen, se mi zasveti luč upanja. Luč kičastih prazničnih okraskov, ki jih v Ljubljani navesijo že v novembru: misli mi odletijo stran od ameriških puranov.

Oblije me božja svetloba električne šare. Iz trgovinic se bleščijo novoletni okraski, pod izložbenimi jelkami pa so že nakopičena darilca. Veseli motivi ovojnega papirja za darila delujejo zlovešče. Zima še ni odpihnila vseh listov z dreves in še ni pobelila tal, v izložbi pa Božiček na baterije že pleše in poje Jingle bells. Jingle bells je novodobni ples dežja. Skozi usta Božička na baterije kapitalizem poje Jingle Bells, ples zlatih padavin. Kapitalistu ni treba kuhanega vina, da bi se ogrel. Dovolj je že misel na množice kupcev, ki se zgrinjajo v njegovo trgovino in kupujejo vse kar je rdeče-zelenega ali se sveti.

Prazne ulice in novoletni okraski, prazna, umetna darila pod izložbenimi drevseci in prazni prazniki - praznine prepolno je naše življenje.

Refleksija o človeku in družbi

2006-11-21T17:39:00.000+01:00

Pred kratkim je bilo, je in verjetno še nekaj časa bo zelo aktualno vprašanje Romov. Vprašanje še zdaleč ni primerna beseda, boljša pa je vendarle od besed situacija ali problem. Slednja je zelo pogosto uporabljena v zvezi z manjšinami, ima pa povsem negativen pomen. Če torej govorimo o problemu Romov je to povsem v redu, ko pa nekdo omeni besedo Cigan pa ga imamo za ksenofoba in malodane nacionalističnega skrajneža. Ne bi se spuščal v to, da ima beseda Cigan neprimerno starejši etimološki izvor, kot beseda Rom. Več stoletij ni bilo nič spornega ob uporabi besede Cigan, zdaj pa je nenadoma to žaljivka!? Vendar se z etimologijo ne bom ukvarjal, le namigniti sem hotel na dvoličnost javnosti, ki brez problema prenaša subliminalno diskriminacijo, medtem, ko jo nekatere besede brez očividnega razloga motijo.

Slišali smo vse mogoče moralistične argumente, ki nimajo pravih temeljev in so le gola stališča. Ker ne gre za partikularno vprašanje, ker ne gre za "situacijo", ki bi bila samo stvar vpletenih subjektov v nekem trenutku (vlade, Ambružanov, Romov in ostalih), je prav, da se poskušamo osvoboditi vpetosti v konkretne odnose med subjekti. Zato naj nam uvod služi le kot vpeljava v splošnejšo refleksijo o človeku in družbi.

Če se zaradi tega, ker bi bilo to skrajno zamujajoče in utrudljivo, ne ukvarjamo s pojmoma človeka in družbe, pa moramo nujno pojasniti njun odnos. Če bi njun medsebojni odnos pustili vnemar in se oprli na splošno sprejet sklep, da je človek temelj družbe, potem bi se naslov lahko glasil tudi drugače, na primer: Človek v družbi. To sicer ne bi bilo narobe, bilo pa bi zavajajoče. V enaki meri, kot je namreč človek temelj družbe, v enaki meri je tudi družba temelj človeka. Drugi del zveni bolj čudno, a bo kmalu jasen. Lahko bi rekli, da je družba temelj človeka, saj je v njegovi zavesti, ga determinira in predstavlja prostor njegovega delovanja. Vendar nisem želel povedati tega. Družba je temelj človeka zato, ker je človek človek le zaradi družbe. Družba je medij za subjektovo samospoznavanje, ta lahko le preko nje odkrije, da je človek. Naj nekoliko razložim: beseda človek ni osamljena entiteta, ampak kategorija. Za kategorijo je značilno to, da vsebuje subjekte, ki so si v nečem podobni. Če imamo samo en subjekt, kategorije človek ne potrebujemo. Ne potrebujemo je niti takrat, ko si subjekti v ničemer niso podobni, torej jih lahko le ločujemo med seboj, ne moremo pa jih povezati na podlagi skupnih značilnosti. Kategorija človek ima torej smisel le takrat, ko obstaja več subjektov, ki jih lahko vanjo uvrstimo. Človek torej obstaja le v pluralnosti. A zakaj mora biti ta pluralnost družba? Zato ker mu ta kot medij ponuja dostop do bistva kategorizacije: le s pomočjo družbe spozna komu je podoben in od koga se razlikuje.

In kaj ima ta klavrna vaja v filozofiji skupnega z Romi? Le to, da lahko zgornjo izpeljavo uporabimo kot analogijo in deduktivno pridemo do tega, da Rom preko družbe spoznava to, da je Rom. Posledice tega spoznanja pa se (vsaj deloma) kažejo kot determinirajoči faktor vse družbe. Hkrati je s tem dokazana nesmiselna dihotomija med besedama Rom in Cigan.