Prežvekovanje

Irak je le še ena prežvečena tema. A dandanes so pravzaprav vse pomembne zadeve ničkolikokrat prežvečene in se prežvekujejo še naprej. Neskončno prežvekovanje že prežvečenega, a še ne dovolj prežvečenega se skriva v samem objektu prežvekovanja. Ta je enostavno neprežvečljiv, njegovo jedro je pretrdo, da bi ga mogli prežvečiti. Gre za jedro iraškega problema - jedro, ki je s strani najmočnejših svetovnih akterjev ideološko konstruirana resnica. In ko se politični nazor spremeni v slepo ideologijo, ta pa v fanatično religiozno prepričanje, ostane prežvekovanje trdih in neokusnih grižljajev neokolonialistične torte edini način ohranjanja političnega ateizma.

Še pomnite, kaj je bil uradni casus belli za invazijo, ki so ji napadalci nadeli plemenito zveneče ime "Operation Iraqi Freedom"? To je bil sum, da Irak razvija jedrsko orožje in predstavlja grožnjo mednarodni skupnosti. In kje je zdaj to famozno orožje, ki so se ga američani nepopisno bali? Mar niso ameriški predsatvniki v Varnostnem Svetu tik pred invazijo z vso gorečnostjo vehementno dokazovali (celo s pomočjo satelitskih posnetkov), da ima Irak jedrsko orožje? In če je bilo iraško posedovanje tovrstnega orožja dvomljivo, ni nobenega dvoma o jedrskem programu Severne Koreje, ki je mnogo nevarnejša od Iraka. Odgovora zakaj se G. Bush ni raje odločil za vojaško posredovanje v Koreji, verjetno ne bomo dobili. Glavni razlogi pa so verjetno bili: 1. slabe izkušnje z vojskovanjem v džungli, 2. v Koreji, v nasprotju z Irakom ni nafte, 3. napad na Severno Korejo bi verjetno zelo razburil Kitajsko, 4. v kolikor bi ZDA strmoglavila severnokorejski režim, bi morala poskrbeti še za humanitarno pomoč, v nasprotnem primeru bi polovica prebivalstva dobesedno umrla od lakote in 5. Korejski polotok američani vsaj deloma obvladujejo (baze v J Koreji in na Japonskem) in zanje nima večjega strateškega pomena, Irak pa ima izjemno pomemben geo-strateški položaj. A ves ratio, vsi argumenti in logika padejo v vodo, ko politika poleti na krilih čustev. V Iraku so umrli tisoči američanov (kar je v primerjavi z 52.000 - 57.000 iraškimi civilisti malo), katerih svojci zahtevajo smoter, ki bi upravičil njihovo smrt. Smoter invazije so ameriški mediji izkrivili in zreducirali - ta smoter je postal enostranska personifikacija zla - Sadam Husein. Ne jedrsko orožje, ne grožnja mednarodni varnosti, ampak 69-letni starček je razlog za smrt ameriških vojakov.

Danes je Iraško prizivno sodišče potrdilo smrtno kazen, ki jo je posebno iraško sodišče izreklo Sadamu Huseinu za zločine proti človečnosti. Čez mesec dni, ko bodo osovraženemu grešnemu kozlu spodmaknili leseni podstavek in bo z višine omahnil v smrt, bo to le simbolno dejanje. Veliki ameriški lutkar bo prerezal vrvice življenja lastni lutki, ki se je pregrešila nad njim. Takrat ne bo veliko prežvekovanja, saj bi bilo vsako prežvekovanje zaman. Bodo le solze, ki jim ena smrt ne bo vrnila življenj mnogih, ki so jih izgubili. A življenja tako ali tako niso pomembna dokler religiozna politična ideologija stoji suvereno in dokler dolarski bankovci - produkt trpljenja mnogih - brišejo solze slepih oči.