Od Vikingov do kapitalizma

Danes na celotni svetovni trg, njegove instrumente in notranjo dinamiko gledamo kot na nekaj samoumevnega, od nekdaj obstoječega. Zdi se, kot, da gre za nenastalo, neminljivo in nedoumljivo formacijo, za nekakšno manifestacijo Njegove volje. Tak kapitalistični panteizem je iztiril iz tirnic svojega časa, mostove do svoje preteklosti je požgal in le-to zavil v dim razodetja. Neoliberalistični in libertaristični apologeti pridigajo o enakih možnostih za vse, ustvarjajo idealni svet, ki ga postavljajo v nedoločeno eshatološko prihodnost - ko bo nastopila apokalipsa in bo vsakdo sojen po svojem premoženju (ki naj bi bil po njihovem mnenju produkt posameznikovih izbir). Takšno neupoštevanje determinizma pa je v svojem bistvu ravno najbrutalnejši determinizem. Sklicevanje na svobodno voljo ob neupoštevanju okoliščin je manifestacija nesvobodnosti in ujetosti.

Zgodovina kapitalizma je tesno povezana s številnimi procesi, zato ne moremo sprejeti teze, da se kapitalizem začne šele z industrijsko revolucijo. Tudi če izsledimo začetke kapitalističnega načina proizvodnje in jih identificiramo s prvobitno akumulacijo kapitala, zamolčimo del zgodbe in prikrijemo njegov izvor.

Ni naključje, da so trenutno največje kapitalistične države predstavnice zahodne Evrope in njenega civilizacijskega podaljška - Amerike. Čeprav so v predkolonialni dobi obstajali številni mednarodni subjekti, sposobni ekspanzije, kolonizacije in kolonializma, pa je le zahodna Evropa iz te dobe izšla kot velesila. Omenim naj le dva primera potencialnih velesil (ki bi to tudi postale, v kolikor bi se usmerile v ekspanzijo in kolonizacijo): Kitajska in muslimanski Bližnji vzhod. Pomembno je poudariti, da zahodnoevropske države niso imele nobenih bistvenih prednosti v predispozicijah; niso bile niti tehnološko, vojaško, ideološko ali kakorkoli drugače superiorne. Toda zakaj so se v kolonialistične matice razvile zahodnoevropske države in ne na primer Kitajska? Odgovor je enostaven, a ne enoznačen - zaradi bistveno drugačne filozofske tradicije, ki je vplivala na razlike v prednostni obravnavi notranje/zunanje politike. Kitajska, zavita v vato konfucijanskega nauka, je bila izrazito notranje usmerjena in je vodila izolacionistično politiko. Kaj pa Evropske države?

Zahodnoevropska filozofska misel je pogosto priviligirana. Morda zato, ker je bolj razumljiva in ne zapada tako zlahka v misticizem, morda zato, ker je deloma bolj kompatibilna z današnjim kapitalističnim sistemom. In prav ta kompatibilnost je omogočila Veliki Britaniji in njenemu civilizacijskemu podaljšku, da sta se razvili v kapitalistični supersili. Za trenutek si v spomin prikličimo zgodovino Anglije. Ta je v nasprotju z velikim delom Evrope le počasi in nepopolno spoznavala grško filozofijo. Tudi Rimljani se na otoku niso dolgo obdržali in niso zapustili pomembnejših vplivov. Krščanstvo je sicer zajelo vso Veliko Britanijo, a je bilo zaradi slabe podlage (nepoznavanje neoplatonističnega izvora krščanstva, nezmožnosti prebivalstva, da bi se z njim identificiralo in relativno velike moči poganskih kultov) dokaj šibko zakoreninjeno. Anglija je bila podvržena stalnim napadom Vikingov, severnih ljudstev s skrajno barbarskim načinom življenja in dokaj primitivno duhovno tradicijo. Ta ljudstva niso cenila dela, raje so plenila in ropala bogate obmorske naselbine. Normani, v Franciji naseljeni potomci Vikingov, ki so se le deloma civilizirali (sprejeli so krščanstvo in se stalno naselili), so si pod vodstvom Viljema Osvajalca pokorili Anglijo. To je bila ena izmed ključnih točk v angleški zgodovini in eden izmed razlogov za razlike na številnih področjih med Otokom in celino. Dasiravno so se Normani asimilirali in postali zgledni kmetje, se nikdar niso otresli svoje koristoljubne mentalitete. Ostali so kruti individualisti, brez smisla za soljudi. Ves zgodovinski potek se odseva v njihovi filozofski tradiciji. Od empiristov (Locke, Hume), do utilitaristov (Mill, Bentham), ki so v svojih hladnih, matematično natančnih formulacijah postavili temelje za kasnejši pozitivizem in pragmatizem (ta se je razvil predsem v ZDA). Angleška filozofska tradicija je vselej bila mrtvohladen anticipator in zagovornik brutalne liberalne politike izkoriščanja, nelegitimnega prisvajanja, celo najbolj perverznega in odkritega ropanja, tako doma, kot v kolonijah. To je filozofska tradicija, ki je do kraja razvila argumentacijo nepravičnosti, tradicija, ki je v celofan pravičnosti in skupnega dobrega zakamuflirala prastare roparske intence lastnega neciviliziranega bistva.

Kapitalizem nastopa danes v svoji najpopolnejši formi, njegova materija, njegovo bistvo pa je še vedno nelegitimno prisvajanje - rop! Plenjenje, kolonizacija, in neokolonializem so le tri faze nelegitimnega prisvajanja, so le tri manifestacije primitivnega koristoljubja, ki ne pozna sočloveka. Idejni očetje kapitalizma so bili Vikingi!