Kapitalizem je že zdavnaj prešel iz faze odkritega izkoriščanja v bolj subtilne, a nič manj krute oblike. Kolonialno politično odvisnost je nadomestila ekonomska odvisnost. Podobo zahodnih kapitalistov v bleščeči opravi, neprestano oprijemajočih se svojega mošnjička, s strogim in prezirljivim pogledom je nadomestila podoba sproščenih managerjev, ki z nasmehom in sočutjem podpisujejo čeke za izgradnjo šole v tej in zdravstvenega centra v oni afriški državi.
Podjetja svoje proizvodnje niso preselila v države tretjega sveta, iz kakšnih altruističnih vzgibov, ampak iz povsem pragmatičnih, saj je tam delovna sila cenejša, okoljevarstveni standardi pa nižji. V slabše razvitih državah imajo transnacionalna podjetja precejšen vpliv na zakonodajo in politiko na področjih kmetijstva, tehnologije, subvencij in zaposlovanja na lokalni ravni. Transnacionalke zahtevajo pravno državo, ki pa zanje večinoma predstavlja le tržna pravila in pogodbeno pravo, ne pa tudi celotnega mehanizma, ki bi zagotavljal zaščito družbe in okolja. Prav tako trdijo, da je za varstvo človekovih pravic odgovorna vlada države, v kateri delujejo, in ne one same. Da vseeno pokažejo svojo dobro voljo vsake toliko časa pripravijo kakšno humanitarno akcijo in donirajo kakšen kos odslužene in tehnološko zastarele opreme, ki je bolj kot pomoči namenjena samopromociji. Podjetje je kot Janus z dvema obrazoma, sestavljeno je iz dveh ločenih entitet. Prva neusmiljeno izkorišča in ji gre le za ustvarjanje dobička, druga pa ni nič drugega kot humanitarna organizacija v malem: od dobičkov kruši drobtinice in jih nesebično meče družbi. Humanitarne organizacije in njihova pomoč so dobrodošel način lajšanja vesti bogatih. So način, na katerega se sistem izkoriščanja prikazuje v dobri luči prijaznega altruista, čeprav so humanitarne organizacije in humanitarna aktivnost nasploh zgolj obliži na telesu umirajočega. Kljub prikupnosti humanitarnega podjetja v njegovih številnih pojavnih oblikah, je čas, da si priznamo, da ta sistemu imanenten način reševanja problemov ne omogoča bistvenega napredka in zgolj reproducira obstoječe stanje.
Koncept družbene odgovornosti podjetij vključuje skrb za družbene probleme in pomeni delovanje v smeri internalizacije negativnih eksternalij ter povečevanja pozitivnih eksternalij. Njegova najpomembnejša lastnost pa je prostovoljnost. Podjetja ne nosijo nobene odgovornosti, upoštevati morajo zgolj zakone države, v kateri so prisotne. Paradoksalno je, da transnacionalke, katerih proračuni presegajo proračune številnih razvitih držav (kaj šele nerazvitih!) in katerih vpliv na mednarodni, kakor tudi na ravni posameznih držav, je izjemen, nimajo mednarodnopravne subjektivitete in s tem nobenih dolžnosti. Korporacije nas s prostovoljnim sprejemom določenih standardov prepričujejo, da jim ne gre le za profit (na tem prepričevanju temelji cela vrsta podjetij, ki delujejo v okviru fair trade standardov). O hinavščini in dvostranskosti v ozadju te 'humanitarne šole' bi vedel veliko povedati Marx, celo neo-liberalisti odkrito zavračajo možnost kapitalizma s človeškim obrazom. Friedman na primer pravi: "There is one and only one social responsibility of business-to use its resources and engage in activities designed to increase its profits so long as it stays within the rules of the game, which is to say, engages in open and free competition without deception or fraud."
Kot vidimo tretja pot (kapitalizem s človeškim obrazom) v obliki voluntarističnega koncepta družbene odgovornosti podjetij ni mogoča. Poti v prihodnost sta dve: sistemsko-imanentna in sistemsko-transcendentna, a obe morata šele odkriti prave alternative. Prva mora najti način kako na mednarodni ravni pravno določiti standarde, ki bodo preprečevali izkoriščanje in podjetjem naložili obveznosti (poiskati je potrebno tudi ustrezne mehanizme nadzora in sankcioniranja na mednarodni ravni, kar se trenutno zdi nemogoča naloga). Druga pot mora poiskati nov produkcijski sistem in mu prilagoditi družbeno-politično formo. Vse to na globalni ravni, saj izkušnje kažejo, da revolucija v eni državi ni mogoča.
